Kdo je emir, ki je dal milijone za ljubljansko džamijo

Bogastvo devetega katarskega emirja Hamada bin Khalife Al Thanija je ocenjeno na okoli 2,5 milijarde dolarjev. Leta 1952 rojeni "modrokrvnež", ki je diplomiral na vojaški akademiji Sandhurst, je bil med letoma 1977 in 1995 katarski obrambni minister, nato pa si je zaželel najvišjega položaja. Junija 1995 je z oblasti vrgel svojega očeta, šejka Khalifo bin Hamada Al Tanija. Ta je bil tedaj ravno na počitnicah v Švici.

Z nafto in plinom bogati Katar se je z emirjevo vizijo razvil v moderno državo z najvišjim dohodkom na prebivalca na svetu in postal pomemben igralec svetovne ekonomije. Pazljivo in strateško je vlagal denar z namenom izboljšanja infrastrukture in dviga ravni izobrazbe prebivalcev. Priskrbel je 137 milijonov dolarjev kapitala za zagon televizijske postaje Al Džazira in vložil v danes enega najuspešnejših letalskih prevoznikov Qatar Airways. BDP Katarja se je z osmih milijard leta 1995 dvignil na 180 milijard leta 2012. Katar s prestolnico Doha je postal sinonim za odličnost ne le med muslimani in Arabci.

Džamija v Ljubljani ni edina, za katero je Katar prispeval denar. Hamad bin Khalifa Al Thani je med drugim daroval del denarja za opremo Gazi Husrev-begove knjižnice v Sarajevu, najstarejše kulturne institucije bošnjaških muslimanov, in obnovo islamske fakultete ter za džamijo na Reki. Leta 2010 je obiskal Slovenijo in tedaj obljubil pomoč pri gradnji džamije v Ljubljani.

Emir je želel Katar uveljaviti tudi kot politično silo in pridobiti mednarodno prepoznavnost. Želel naj bi si postati Gamal Abdel Naser arabskega sveta. Katar je s podporo islamističnim skupinam v arabskem svetu spodbudil rivalstvo s Savdsko Arabijo. Je med največjimi podporniki sirskih upornikov, ki jim pošilja ne le denar, temveč tudi orožje. V zadnjih dveh letih naj bi Katar upornikom proti režimu Bašarja Al Asada namenil med milijardo in tremi milijardami ameriških dolarjev.

Na začetku letošnjega leta si je lastnik 124 metrov dolge superjahte Katara, vredne okoli 300 milijonov dolarjev, omislil lasten sredozemski raj in v Jonskem morju za 8,5 milijona evrov kupil šest otokov. Neobljudene otoke namerava spremeniti v počitniško domovanje za svojo družino. Morda namerava ravno tam preživeti pokoj. Emir je junija letos naredil nekaj nepredstavljivega v zalivskih državah, kjer voditelji na oblasti navadno ostanejo do smrti. Trikratni mož in oče 24 otrok je prestol prepustil četrtemu sinu Tamimu bin Hamadu bin Khalifu Al Thaniju.

Katarski denar za šport Odločitve o odstopu, prvem prostovoljnem odstopu monarha v arabskem svetu, ni sprejel čez noč. Že nekaj let je del oblasti prenašal na leta 1980 rojenega Tamima. Najmlajši voditelj katerikoli države ob Perzijskem zalivu se je šolal v Veliki Britaniji. Tamim sicer ni bil prva očetova izbira. Za prestolonaslednika je bil imenovan leta 2003, potem ko se je njegov brat Jasem prestolu odpovedal. V preteklosti je bil na nekaterih najpomembnejših gospodarskih in varnostnih položajih ter na čelu državnega investicijskega sklada. Ideološko je bližje razmišljanju Muslimanske bratovščine kot njegov oče, zato naj bi sledil bolj konservativni politiki.

Katar veliko vlaga tudi v šport. Za svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bo Katar gostil leta 2022, je zdaj že nekdanji emir obljubil 75 milijard dolarjev investicij za infrastrukturo, turizem, izboljšanje komunikacijskega in transportnega sistema ter gradnjo stavb, povezanih s prvenstvom. Bogati katarski lastniki so kupili francoski nogometni klub PSG in vanj z denarjem privabili številne nogometne zvezdnike. Katarci veliko denarja vlagajo v gradnjo športnih objektov, v svoje klube pa so zvabili tudi prenekaterega slovenskega športnika.