Četrtek, 3. 12. 2020, 23.29
3 leta, 4 mesece
Smo tik pred tretjo svetovno vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,00
52
Iran in območje okoli Perzijskega zaliva sta že dolgo sod smodnika, ki lahko potegne številne države v krvavo vojno. Na fotografiji: iranske vojaške vaje z izstreljevanjem raket.
Odnosi med Iranom na eni strani ter Izraelom in ZDA na drugi strani so že dolgo zelo zaostreni. V začetku letošnjega leta so ZDA ubile iranskega generala Kasema Solejmanija, pred dnevi pa je verjetno izraelski Mosad izvedel atentat na vodilnega iranskega jedrskega znanstvenika Mohsena Fahrizadeha.
Atentat na Fahrizadeha pred dobrim tednom, ki so ga po mnenju iranskih oblasti izvedli Izraelci, je le eden od nizov napadov na iranske jedrske znanstvenike, ki sodelujejo pri razvoju iranske jedrske bombe.
Atentati na iranske jedrske znanstvenike
Leta 2007 je v skrivnostnih okoliščinah umrl Ardešir Hoseinpur. Obstaja več scenarijev njegove smrti: po enem naj bi po nesreči umrl med spanjem zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, po drugem naj bi ga z radioaktivno snovjo zastrupil Mosad, po tretjem pa naj bi ga pokončal kar sam iranski režim.
Bolj jasni so razlogi smrti drugih iranskih jedrskih znanstvenikov. Med letoma 2010 in 2012, ko je bil v Beli hiši Barack Obama, so bili umorjeni štirje iranski jedrski znanstveniki.
Podtaknjene bombe
Januarja 2010 zjutraj je tako v eni od teheranskih sosesk eksplozija bombe, ki je bila pritrjena na parkirano motorno kolo, ubila iranskega fizika Masuda Alimohomadija, ko je ta odhajal na univerzo.
Med letoma 2010 in 2012 je najverjetneje izraelski Mosad izvedel vrsto atentatov na iranske jedrske znanstvenike. Na fotografiji: avtomobil Mostafa Ahmadija Rošana, ki je umrl januarja 2012 zaradi eksplozije magnetne bombe. To je napadalec na motorju med vožnjo pritrdil na njegov avtomobil.
Novembra 2010 je eksplozija magnetne bombe ubila glavnega iranskega fizika Madžida Šahriarija. Ko se je na cesti vozil s svojim avtomobilom, se je vozilu približal motorist in nanj pritrdil bombo. Ko se je motorist oddaljil od vozila, je sprožil bombo.
Šahriari je bil takoj mrtev. V vozilu je bil tudi znanstvenik Ferejdun Abasi s svojo ženo. Oba sta bila hudo ranjena. Julija 2011 je motorist s streli pokosil fizika Dariuša Rezaja pred njegovim stanovanjem.
Iran trdi, da je v ozadju atentatov Mosad
Januarja 2012 je bil ubit Mostafa Ahmadi Rošan. Ta je ravno odhajal v svojem vozilu na spominsko obletnico Alimohomadijeve smrti, ko je motorist na avtomobil pritrdil magnetno bombo.
Atentate na vse štiri znanstvenike naj bi izvedla izraelska obveščevalna služba Mosad. Ta naj bi po iranskih trditvah poskušala napasti znanstvenike tudi leta 2015, a so Iranci napad preprečili.
Daljinsko voden napad
Manj sreče so imeli Iranci pred dnevi, ko so streli pokončali Fahrizadeha, ko se je ta z varnostnim spremstvom vozil v bližini Teherana. Napad se je razlikoval od preteklih "motorističnih" napadov. Fahrizadeh je bil po poročanju iranskih medijev umorjen s pomočjo daljinsko vodene avtomatske puške, ki je bila nameščena na poltovornjak.
Mohsen Fahrizadeh, ki je umrl zaradi strelskega napada 27. novembra letos, je veljal za očeta iranskega jedrskega programa. Ocene o tem, kakšen vpliv bo imel njegov atentat na nadaljevanje iranskega jedrskega programa, so različne. Nekateri so prepričani, da to ne bo ustavilo programa, drugi pravijo, da je to hud udarec, saj je bil Fahrizadeh zelo pomemben človek pri uresničevanju programa. Na fotografiji: iranski vojaki nosijo krsto s Fahrizadehovimi posmrtnimi ostanki.
Iranski jedrski program, ki gre v nos zlasti Izraelu, ZDA in zalivskim državam na čelu s Savdsko Arabijo, poskušajo ob napadih na ključne znanstvenike ovirati tudi z napadi na ključne objekte.
Sabotaže in računalniški črvi
Julija letos je tako izbruhnil požar v iranskem središču za bogatenje urana v Natanzu. Šlo naj bi za sabotažo. Iranske jedrske objekte v Natanzu so že leta 2010 napadli z računalniškim črvom po imenu stuxnet, ki je zavrl delovanje centrifug za bogatenje urana.
Bodo atentati na znanstvenike zaustavili Iran?
A kot je za ameriško televizijo NBC dejala ameriška strokovnjakinja Kelsey Davenport, napadi, kot je bil atentat na Fahrizadeha, za iransko oblast sicer pomenijo simbolni in psihološki udarec, a ne morejo temeljno spremeniti dejstva, da ima Iran jedrske zmogljivosti.
"Če bo Iran želel nadaljevati razvoj jedrskega orožja, ima vse zmogljivosti, da to stori," pravi Davenportova. Kljub na videz trdi politiki odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Irana je ta v času njegovega mandata nadaljeval jedrski razvoj.
Lahko Iran izdela atomsko bombo v nekaj mesecih?
Po oceni strokovnjakov Združenih narodov ima Iran trenutno dvanajstkrat več obogatenega urana, kot ga je imel leta 2018 (maja tega leta so ZDA odstopile od iranskega jedrskega sporazuma).
Izrael je v 80. letih preprečeval Huseinovemu Iraku, da bi izdelal atomsko bombo, v zadnjih letih pa je glavna tarča Iran. Na fotografiji: izraelski premier Benjamin Netanjahu leta 2012 v Združenih narodih svari, da je Iran tik pred izdelavo atomske bombe.
Leta 2018 je imel Iran po ocenah zmogljivosti, s katerimi bi lahko atomsko bombo izdelal v 12 mesecih, po zdajšnjih ocenah pa lahko s trenutnimi zmogljivosti to doseže v od treh do štirih mesecih (tako imenovani breakout).
Trumpovi načrti o bombnem napadu
Trump, ki bo moral 20. januarja prihodnje leto zapustiti Belo hišo, je po pisanju New York Timesa v začetku novembra celo premišljeval, da bi zbombardiral center za bogatenje urana v Natanzu.
Šele podpredsednik Mike Pence, državni sekretar Mike Pompeo, načelnik združenega štaba oboroženih sil ZDA Mark Milley in vršilec dolžnosti obrambnega ministra Christopher Miller naj bi ga s skupnimi močmi odvrnili od tega.
Trumpov napad na Iran pred odhodom iz Bele hiše?
A to še ne pomeni, da Trump ne bo izdal ukaza za napad v dneh pred 20. januarjem prihodnje leto, ko bo moral Belo hišo prepustiti Joeju Bidnu. Spomnimo, 2. januarja letos je Trump ukazal napad z droni na generala Kasema Solejmanija, ki se je takrat mudil v Bagdadu.
Iranci imajo središče za bogatenje urana v kraju Natanz v bližini mesta Ishafan (na fotografiji satelitski posnetek Natanza iz oktobra letos). Natanz je bil tudi načrtovani cilj ameriškega napada, ki naj bi ga želel ukazati Trump. V sklopu iranskega jedrskega programa so poleg Natanza pomembni še jedrska elektrarna v Bušerju, rudnika urana v Bandar Abasu, raziskovalni središči v Teheranu in Bonabu, tehnološko središče v Fordu, vojaški kompleks v kraju Parčin in načrtovani jedrski reaktor v Araku.
Po Solejmanijevi smrti se je veliko govorilo celo o izbruhu tretje svetovne vojne, a se na koncu ni izcimilo nič strašnega. Solejmani je bil tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, menda po moči drugi človek v državi.
Solejmanijeve operacije v tujini
Solejmani je bil odgovoren zlasti za tajne operacije v tujini. Med drugim je koordiniral delovanje kurdskih pešmerg in šiitskih milic v Siriji v spopadih z Islamsko državo. Imel je prste vmes tudi v državljanski vojni v Jemnu.
Bil je velik trn v peti tudi Savdski Arabiji, ki ni ravno navdušena nad močnim Iranom, ki bi imel v rokah jedrsko bombo. Tako ne preseneča zadnja otoplitev odnosov z Izraelom, saj ju povezuje skupni sovražnik – Iran.
Ponovitev leta 1981?
Če bi oziroma če se bo zgodil ameriški napad na Natanz, bo to nekakšna ponovitev izraelskega letalskega napada na iraški jedrski reaktor v Osiraku junija 1981. Izraelci so reaktor, ki je bil del iraškega jedrskega programa, s katerim je hotel iraški voditelj Sadam Husein izdelati atomsko bombo, uničili.
Vprašanje pa je, kakšen bi bil odziv Irana na morebitni ameriški napad na iransko središče za bogatenje urana v Natanzu. Se bodo vzdržali hujših napadov na Američane, tako kot januarja letos, ali bodo sprožili vojaški napad večjih razsežnosti?
52