Četrtek, 28. 12. 2023, 6.32
4 mesece
83. DAN VOJNE V IZRAELU
Pakistan strogo prepovedal novoletna praznovanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
"Ob upoštevanju resno zaskrbljujočih razmer v Palestini in v znak solidarnosti z našimi palestinskimi brati in sestrami bo vlada za novo leto strogo prepovedala organizacijo kakršnih koli prireditev," je v posebej posnetem sporočilu dejal Kakar. Pakistance je ob pričakovanju novega leta pozval k zmernosti in ponižnosti.
Pakistanska vlada je danes v znak solidarnosti s Palestinci zaradi vojne v Gazi prepovedala prireditve ob prihajajočem novem letu, je sporočil začasni predsednik vlade Anvar ul Hak Kakar. "Ob upoštevanju resno zaskrbljujočih razmer v Palestini in v znak solidarnosti z našimi palestinskimi brati in sestrami bo vlada za novo leto strogo prepovedala organizacijo kakršnih koli prireditev," je v posebej posnetem sporočilu dejal Kakar.
20.53 ZDA uvedle sankcije proti domnevnim podpornikom Hutijev
19.18 Pakistan iz solidarnosti do Palestincev prepovedal novoletna praznovanja
15.50 V Iranu množice na pogrebu v Siriji ubitega generala
15.46 Izraelske sile na Zahodnem bregu zasegle več kot dva milijona evrov
13.42 Zaostrene razmere na meji med Izraelom in Libanonom
12.11 ZN pozivajo Izrael k ukrepanju
11.06 Palestinka na italijanski vojaški ladji pred območjem Gaze rodila Italio
9.00 WHO: Prebivalci Gaze so v veliki nevarnosti
6.34 Propalestinski protestniki v ZDA blokirali dostop do letališč
20.53 ZDA uvedle sankcije proti domnevnim podpornikom Hutijev
ZDA so danes uvedle sankcije proti omrežjem menjalnic denarja, ki podpirajo Hutije iz Jemna, sta sporočili ministrstvo za finance ZDA in State Department. Uporniški Hutiji, ki uživajo podporo Irana in nadzirajo večji del ozemlja Jemna, so v zadnjem obdobju v znak podpore Palestincem izvedli več napadov na ladje v Rdečem morju.
ZDA so sankcije uvedle proti trem menjalnicam v Jemnu in Turčiji ter proti vodji finančnega posredništva v Sani v Jemnu. Finančno ministrstvo ZDA trdi, da so osebe in organizacije pod sankcijami prenesle več milijonov dolarjev Hutijem od iranskega finančnega posrednika Saida al Džamala, ki je že na listi sankcioniranih oseb.
Sankcije predvidevajo blokado premoženja v ZDA in prepoved poslovanja z ameriškimi fizičnimi in pravnimi osebami.
ZDA so že v začetku decembra uvedle sankcije proti 13 fizičnim in pravnim osebam, ki bi naj zagotavljale milijone dolarjev Hutijem od prodaje iranske nafte, poroča ameriška televizija ABC.
Namestnik finančne ministrice ZDA za boj proti terorizmu in finančno obveščanje Brian Nelson je ob najavi sankcij sporočil, da to poudarja odločenost ZDA za omejitev nezakonitih finančnih tokov do Hutijev, ki še naprej izvajajo napade v mednarodnih vodah.
Hutiji so že prej občasno napadali ladje v Rdečem morju, napadi pa so se okrepili od začetka izraelske ofenzive na Gazo po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra, poroča ABC.
Bela hiša je pred kratkim naznanila, da sestavlja mednarodno koalicijo držav za zoperstavljanje napadom na ladje v mednarodnih vodah po tem, ko se je nekaj večjih podjetjih odmevno odpovedalo plovbi po Rdečem morju zaradi nevarnosti napadov.
Po podatkih Mednarodne pomorske zbornice (ICS) je Rdeče morje "morska avtocesta", ki povezuje Sredozemlje z Indijskim oceanom in s tem Evropo z Azijo, saj po njem poteka 12 odstotkov svetovne trgovine. Skozi Sueški prekop, ki povezuje Sredozemlje in Rdeče morje, pa vsako leto pluje približno 20 tisoč ladij.
19.18 Pakistan iz solidarnosti do Palestincev prepovedal novoletna praznovanja
Pakistanska vlada je danes v znak solidarnosti s Palestinci zaradi vojne v Gazi prepovedala prireditve ob prihajajočem novem letu, je sporočil začasni predsednik vlade Anvar ul Hak Kakar. Po njegovi oceni so namreč izraelske sile prestopile vse meje nasilja in nepravičnosti. Ob tem je Pakistance pozval k zmernosti ob pričakovanju novega leta.
"Ob upoštevanju resno zaskrbljujočih razmer v Palestini in v znak solidarnosti z našimi palestinskimi brati in sestrami bo vlada za novo leto strogo prepovedala organizacijo kakršnih koli prireditev," je v posebej posnetem sporočilu dejal Kakar. Pakistance je ob pričakovanju novega leta pozval k zmernosti in ponižnosti.
Ob tem je izpostavil muke, v katerih se je po njegovi oceni znašel muslimanski svet spričo izraelskega zatiranja in nasilja nad Palestinci. Po njegovi oceni so izraelske sile prestopile vse meje nasilja in nepravičnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Začasni premier je poudaril vlogo, ki jo je Pakistan odigral od izbruha konflikta med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas z namenom, da bi na mednarodni ravni dal glas Palestincem. Napovedal je tudi trejo pošiljko humanitarne pomoči za območje Gaze.
15.50 V Iranu množice na pogrebu v Siriji ubitega generala
Več tisoč podpornikov iranske vlade se je danes zbralo v Teheranu na pogrebu generala iranske revolucionarne garde Sejeda Razija Musavija, ki je bil ubit v domnevnem izraelskem napadu v Siriji. Pogreba se je udeležil tudi vrhovni voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej, poročajo tuje tiskovne agencije.
Množica ljudi je danes v središču Teherana vzklikala: "Smrt Izraelu! Smrt Ameriki!" V rokah so vihteli rumene zastave z napisom: "Sem tvoj sovražnik."
Vodstvo v Teheranu je po napadu obljubilo povračilne ukrepe.
Musavi je bil ubit v ponedeljek v domnevnem zračnem napadu Izraela v predmestju Damaska. Vodstvo v Teheranu je po napadu obljubilo povračilne ukrepe. Poveljnik iranske nacionalne garde Husein Salami je danes na pogrebu ponovil grožnje proti Izraelu.
Po poročanju ameriškega časnika New York Times naj bi Musavi pomagal pri dostavi raket in drugega orožja šiitskemu libanonskemu gibanju Hezbolah, ki je od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi okrepil napade na severni Izrael v znak podpore Hamasu.
Musavi je bil ubit v ponedeljek v domnevnem zračnem napadu Izraela v predmestju Damaska.
Musavi je bil najvišji poveljnik sil Kuds, ene od vej iranske revolucionarne garde (IRGC), ki je bil ubit zunaj Irana v zadnjih skoraj štirih letih. Musavi naj bi bil pomočnik poveljnika IRGC Kasema Solejmanija, ki je bil ubit januarja 2020 v ameriškem zračnem napadu v iraški prestolnici Bagdad.
15.46 Izraelske sile na Zahodnem bregu zasegle več kot dva milijona evrov
Izraelske sile so danes v okviru racij v Ramali in drugih mestih na zasedenem Zahodnem bregu zasegle več milijonov izraelskih šeklov oziroma več kot dva milijona evrov. Ta denar je bil namreč po njihovih navedbah namenjen financiranju terorističnih dejavnosti. Racije so izvedli v menjalnicah, njihove lastnike pa aretirali, poroča britanski BBC.
Racije so izraelske sile sicer izvedle v desetih mestih, navaja spletni portal katarske televizije Al Jazeera.
"Med operacijo smo našli teroristična sredstva in zasegli več deset milijonov šeklov, sefe, dokumente, snemalne sisteme in telefone," je sporočila izraelska vojska, ki trdi, da so menjalnice zagotavljale sredstva skupinam, kot je gibanje Hamas.
Palestinska tiskovna agencija Wafa je medtem poročala, da so izraelski vojaki aretirali več lastnikov menjalnic in zasegli denar iz njihovih sefov, ki so jih pred tem razstrelili. "To je bila racija, kakršne v središču Ramale še nismo videli," je povedal poročevalec Al Jazeere in dodal, da so se racije začele zgodaj zjutraj.
Palestinska denarna uprava pa je sporočila, da so izraelske sile ob zori vdrle na sedeže šestih menjalnic pod njenim nadzorom na Zahodnem bregu. Po njeni oceni ta dejanja izraelskih sil kršijo vse mednarodne norme, zakone in sporazume, njihov cilj pa je spodkopati zaupanje v palestinsko bančništvo in bančni sektor.
Istočasno naj bi v središču Ramale prišlo do spopadov med izraelskimi vojaki in Palestinci. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bil v njih ubit najmanj en človek, 14 drugih pa ranjenih. Še ena oseba je bila po navedbah palestinskega Rdečega polmeseca ranjena v Nablusu, devet pa po navedbah Wafe v Halhulu.
Čeprav izraelske racije na Zahodnem bregu niso nič novega, so se njihov obseg, pogostost in intenzivnost po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra in izraelski ofenzivi na Gazo povečali.
13.42 Zaostrene razmere na meji med Izraelom in Libanonom
Izrael grozi Libanonu z vojaškim posredovanjem, če šiitsko gibanje Hezbolah ne bo prenehalo z izstreljevanjem raket na izraelsko ozemlje. "Čas za diplomatsko rešitev se izteka," poudarjajo izraelske oblasti.
Izraelske sile bodo posredovale proti šiitskemu gibanju Hezbolah, če bo še naprej izstreljevalo rakete na Izrael, je v sredo posvaril član izraelske vojne vlade Beni Ganc. Misija Združenih narodov v Libanonu medtem opozarja, da je bil na libanonski strani meje z Izraelom ranjen eden od njenih pripadnikov, in poziva oblasti k preiskavi incidenta.
"Čas za diplomatsko rešitev se izteka. Če libanonska vlada ne bo preprečila obstreljevanja prebivalcev severnega dela Izraela in poskrbela za odmik gibanja Hezbolah od mejnih območij, bo to storila izraelska vojska," je po poročanju britanskega BBC v sredo zvečer opozoril Ganc.
Pripravljenost na spopade na severu države je potrdil tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi.
Od 7. oktobra, ko so v Gazi izbruhnili spopadi med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas, tudi na območju ob meji med Libanonom in Izraelom vse pogosteje prihaja do izmenjave ognja med izraelskimi silami in šiitskim oboroženim gibanjem Hezbolah.
Hezbolah je v sredo proti izraelskemu ozemlju izstrelil največ raket od 8. oktobra, so sporočili viri iz varnostnih služb, medtem ko vse pogostejši incidenti in napadi na tem območju povzročajo skrbi, da bi se lahko konflikt iz Gaze razširil tudi drugod po regiji.
Na libanonski strani meje je bilo od oktobra ubitih več kot 100 ljudi, med katerimi so bili tudi civilisti, vključno s tremi novinarji. Na izraelski strani je v tem času umrlo najmanj trinajst ljudi - devet vojakov in štirje civilisti, še poroča BBC.
Poleg tega je v sredo zvečer na libanonskem ozemlju blizu meje z Izraelom prišlo do incidenta, ko je skupina mladeničev napadla patruljo mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil). Eden od pripadnikov misije je bil ranjen, neznani napadalci pa so poškodovali tudi eno od njihovih vozil.
"Libanonske oblasti pozivamo, naj opravijo celovito preiskavo in vse storilce privedejo pred sodišče. Takšni napadi niso le obsojanja vredni, ampak pomenijo tudi kršitev libanonske zakonodaje in resolucije Varnostnega sveta ZN," je danes sporočil Unifil.
Misija ZN v Libanonu v današnji izjavi navedla še, da je svoboda gibanja mirovnih sil na območju bistvenega pomena, saj si "prizadevajo za ponovno vzpostavitev varnosti in stabilnosti" ob libanonsko-izraelski meji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
12.11 ZN pozivajo Izrael k ukrepanju
Izrael mora nemudoma končati poboje Palestincev, samovoljne aretacije, diskriminatorne omejitve gibanja in nesorazmerno uporabo sile proti prebivalcem okupiranega Zahodnega brega, so danes pozvali Združeni narodi. Medtem se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, kjer je bilo od 7. oktobra ubitih že več kot 21.100 ljudi.
Združeni narodi so danes objavili poročilo o spoštovanju človekovih pravic na območjih zasedenega Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema v obdobju med 7. oktobrom in 20. novembrom. Ugotovili so, da se stanje hitro poslabšuje, in Izrael pozvali, naj ustavi nezakonite poboje palestinskega prebivalstva.
"Uporaba vojaških taktik in orožja, nesorazmerna uporaba sile proti Palestincem ter uveljavljanje diskriminatornih omejitev gibanja so zelo zaskrbljujoči. Takšne intenzivnosti nasilja in represije nismo videli že leta," je ob tem dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
Združeni narodi v zadnjih tednih od izbruha spopadov na območju Gaze beležijo visok porast nasilja tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski naseljenci in vojaki pobili številne Palestince, streljali nanje, zažigali njihove hiše in uničevali njihovo lastnino.
Türk je Izrael med drugim pozval, naj ustrezno razišče vse primere nasilja in poskrbi za zaščito palestinskih skupnosti pred prisilnim razseljevanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nasilje izraelskih naseljencev je v zadnjem času obsodilo tudi več zahodnih držav.
Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) je ob tem potrdil, da je bilo v obdobju od 7. oktobra do začetka tega tedna na okupiranem Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ubitih 300 Palestincev, med njimi 79 otrok. Od začetka leta do 7. oktobra pa je bilo na Zahodnem bregu ubitih 200 Palestincev, največ od leta 2005.
11.06 Palestinka na italijanski vojaški ladji pred območjem Gaze rodila Italio
Palestinka je na italijanski vojaški ladji, na kateri zdravijo ranjence z območja Gaze, rodila deklico. V zahvalo za zdravljenje na ladji jo je poimenovala Italia, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
23-letna Ridana se je tik pred božičem v egiptovskem pristanišču 50 kilometrov južno od palestinske enklave vkrcala na italijansko vojaško ladjo Vulcano, opremljeno z bolnišnico in operacijskimi dvoranami. Tam naj bi oskrbeli eno od njenih dveh hčera, ranjeno v izraelskih napadih na območje Gaze.
Zdravniki so kmalu ugotovili, da je ženska visoko noseča, in jo odpeljali na oddelek za nosečnice. Tam je rodila tretjo hčer in jo poimenovala Ilin Italia.
"Življenje si trmasto utira pot med sovraštvom in nasiljem, dobrodošla mala Ilin, rojena v objemu naše trobojnice," je v odzivu sporočil italijanski obrambni minister Guido Crosetto. Dodal je, da gre za znamenje upanja. Zunanji minister Antonio Tajani pa je dejal, da je to dobra novica sredi palestinske drame, še poroča Ansa.
9.00 WHO: Prebivalci Gaze so v veliki nevarnosti
Prebivalci območja Gaze so v veliki nevarnosti, je v sredo opozoril generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Dejal je, da sta na od vojne razdejanem območju prisotna huda lakota in obup. Mednarodno skupnost pa je pozval k nujnim ukrepom za ublažitev nevarnosti za prebivalce Gaze in humanitarne delavce.
WHO je v sporočilu za javnost izpostavila, da so bile po navedbah njenega osebja v torek potrebe po hrani še vedno akutne na celotnem območju Gaze. "Sposobnost WHO, da bolnišnice oskrbuje z zdravili, medicinskim materialom in gorivom, je vse bolj omejena zaradi lakote in obupa ljudi na poti do bolnišnic in v njih," so še poudarili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Organizacija je še sporočila, da je v torek dostavila zaloge v dve bolnišnici - eno na severu in eno na jugu območja Gaze. 21 od 36 bolnišnic v palestinski enklavi sploh ne deluje več.
"Varnost našega osebja in neprekinjeno delovanje sta odvisna od tega, ali bo v celotno Gazo takoj prispelo več hrane," je dejal Tedros.
Varnostni svet Združenih narodov je prejšnji teden v resoluciji pozval k varni in neovirani dostavi humanitarne pomoči v velikem obsegu, ni pa pozval k takojšnji prekinitvi spopadov.
Tedros je dejal, da resolucija vzbuja upanje na izboljšanje razdeljevanja humanitarne pomoči v Gazi, da pa poročila s terena kažejo, da še nima učinka. "Sedaj nujno potrebujemo prekinitev ognja, da bi civilistom prihranili nadaljnje nasilje in začeli dolgo pot k obnovi in miru," je pozval.
K trajnemu premirju na območju Gaze je v sredo v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, so sporočili iz Elizejske palače. Kot so dodali po poročanju AFP, si bo Francija v prihodnjih dneh v sodelovanju z Jordanijo prizadevala za izvajanje humanitarnih operacij v Gazi.
Macron, Netanjahujev zaveznik od začetka vojne, ki jo je 7. oktobra sprožil napad palestinskega skrajnega gibanja Hamas na Izrael, je izraelskemu premierju povedal tudi, da je zaskrbljen zaradi smrti civilistov in humanitarne krize v Gazi. Izpostavil je tudi nujnost končanja nasilja izraelskih naseljencev nad palestinskimi civilisti na zasedenem Zahodnem bregu in ustavitve gradnje novih judovskih naselbin.
Iz Netanjahujevega urada so sporočili, da se je premier v telefonskem pogovoru Macronu zahvalil za pripravljenost Francije pomagati pri ponovni vzpostavitvi varnosti na izraelsko-libanonski meji.
6.34 Propalestinski protestniki v ZDA blokirali dostop do letališč
Protestniki, ki pozivajo k miru na Bližnjemu vzhodu, so v sredo nekaj časa blokirali dostop do dveh velikih letališč v ZDA – LAX v Los Angelesu in JFK v New Yorku, poročajo lokalni mediji. V Los Angelesu je policija aretirala najmanj 35 ljudi, v New Yorku pa najmanj 26.
Protestniki v Los Angelesu so dostop do letališča blokirali z betonskimi ploščami in drugimi predmeti na cestišču, v New Yorku pa so se združili v človeško verigo čez avtocesto Van Wyck, kjer tudi sicer pogosto nastajajo zastoji.
Protesti zaradi hitrega policijskega posredovanja niso trajali dolgo, vendar pa so odmevali. Letališči sta potnikom, ki so obtičali v prometu, pošiljali na pomoč celo avtobuse, ki pa niso prišli daleč. V New Yorku je protest pot na letališče podaljšal za kakih 20 minut, je poročal New York Post.
Odkar Izrael izvaja povračilne napade na Gazo po napadu palestinskega skrajnega gibanja Hamas 7. oktobra, so ZDA zajeli številni protesti za konec spopadov in v korist pravic Palestincev. Njihovo število je večje kot število protestov v prid Izraelu, ne glede na trdno zavezništvo med državama.
Zagotovo pa so protesti za mir odmevnejši, saj različne skupine, ki jih organizirajo, za nekaj časa zavzamejo ključne infrastrukturne objekte, kot so na primer železniške in avtobusne postaje, mostove, glavne ceste in po novem tudi letališča.
Protesti zaradi hitrega policijskega posredovanja niso trajali dolgo, vendar pa so odmevali in letališči sta potnikom, ki so obtičali v prometu, pošiljali na pomoč celo avtobuse, ki pa niso prišli daleč.
