Torek, 6. 9. 2016, 7.38
6 let, 7 mesecev
Slovenska policija potrjuje: dva osumljenca terorizma potovala čez Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,55
11
Vsaj štirje osumljenci, povezani z združbo, ki je izvedla novembrski teroristični napad v Parizu, so iz Sirije po balkanski poti potovali do Avstrije, poroča ameriški CNN. Slovenska policija je potrdila, da sta dva potovala prek naše države, kasneje so ju pridržali Avstrijci.
Ameriški CNN je analiziral okoli 90 tisoč strani preiskovalne dokumentacije evropskih policij, predvsem francoske, o terorističnih napadih Islamske države (IS) v Parizu novembra lani.
Dokumenti razkrivajo podrobnosti o poti Ahmada al-Mohammada in Mohamada al-Mahmoda do Pariza, kjer sta novembra lani sodelovala - in umrla - v terorističnem napadu. Iz dokumentacije pa je po poročanju CNN razvidno, da tuji varnostni organi obravnavajo še tri druge osebe, ki so v Evropo prišle z migrantskim valom in jih preiskovalci povezujejo z odgovornimi za napad v Parizu. Gre za Alžirca Adela Haddadija, Pakistanca Muhammada Usmana in Abida Tabaounija.
Vsi so v Evropo prišli v sklopu migrantskega vala. Slovenska policija je po objavi CNN-ovega članka sporočila, da sta Haddadi in Usman potovala tudi prek Slovenije. Zdaj sta v pridržanju v Avstriji, medtem ko so Tabaounija julija aretirali v Bruslju.
Menjala identiteto
Haddadi in Usman sta iz Grčije prek Slovenije potovala brez osebnih dokumentov, so povedali na policiji. Pri nas sta se identificirala z registracijskim dokumentom, ki so ga jima izdale grške oblasti. A ob prihodu iz Hrvaške v Slovenijo sta navedla ene osebne podatke, ob predaji avstrijskim varnostnim organom pa druge, zato se je pojavil sum v njuni identiteti. Avstrijci so ju na podlagi obveščevalnih podatkov aretirali.
V nadaljevanju je steklo podrobnejše ugotavljanje njunih identitet in trase poti, pri katerem so sodelovali tudi slovenski varnostni organi. Z mednarodnim policijskim sodelovanjem, forenzično primerjavo fotografij ter zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da gre za iste osebe.
Po napadih v Parizu preverili 400 oseb
Policijo smo vprašali, ali ocenjujejo, da so bili varnostni pregledi prebežnikov v prvem valu dovolj temeljiti.
"Ocenjujemo, da je slovenska policija v okviru migrantskega vala izvajala varnostne ukrepe v največji možni meri glede na to, da je šlo za izredne razmere. Zaradi vojnega stanja na območjih, iz katerih so prihajali migranti in posledično nedelovanja upravnega in varnostnega sistema, ni bilo možno kakršnokoli preverjanje v teh državah," pravijo.
Iz Sirije usmerjal napadalce
CNN sicer poroča, da je napad v Parizu, v katerem je 13. novembra lani umrlo 130 ljudi, v največji meri organizacijska zasluga terorističnega šefa Abuja Ahmada. Ta je napadalce usmerjal na poti prek Evrope in jim zagotavljal denar, razkrivajo dokumenti.
Napad na Pariz je bil sprva zastavljen še bolj ambiciozno oziroma krvavo, hkrati z njim naj bi nameravali teroristi napasti še drugod v Evropi, na primer na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, ter drugje po Franciji. Napadom v Parizu bi morali slediti še drugi, je poročal CNN.
CNN exclusive ISIS report includes never-before-seen images of Paris attacks https://t.co/ShrPOTZJkP https://t.co/71bhOju6wg
— CNN Politics (@CNNPolitics) September 5, 2016
To so konkretne rešitve v boju proti terorizmu
Damir Črnčec: Skoraj vsak drugi slovenski državljan terorizem zaznava kot grožnjo
Predstavljali so se za begunce
Hadadi, Usman, Al Mohamed in Al Mahmod so se mesec in pol pred napadi v Parizu podali na pot iz Sirije. Pravih imen drug drugega niso poznali, prav tako niso vedeli, kakšna naloga jih čaka.
Na poti so se predstavljali za begunce iz Sirije. Mohamed in Mahmod sta uspešno prečkala mejo med Turčijo in Grčijo, Hadadija in Usmana pa so Grki pridržali zaradi ponarejenih potnih listov.
Terorista nastanjena v begunskem centru
Izpustili so ju šele oktobra lani, zato sta zamudila in se nista, tako kot Mohamed in Mahmod, razstrelila v Parizu. Ko so ju izpustili, sta stopila v stik s šefom Abujem Ahmadom, ki jima je priskrbel dva tisoč evrov, s katerimi sta potovala naprej prek Makedonije, Srbije, Hrvaške in Slovenije do Avstrije. V Salzburgu sta se dan po napadih v Parizu nastanila v begunskem centru in čakala nadaljnja navodila. Tam ju je decembra lani prijela policija.
Policija je sicer lovila predvsem Abuda Tabounija, ki je bil povezan z napadi v Parizu, a se je izmuznil aretaciji in so ga za zapahe spravili šele julija letos. Policija je decembra našla le njegov mobilni telefon, ki se je polnil pri Hadadijevi postelji.
Za komuniciranje uporabljali aplikacijo Telegram
Od Hadadija je potem policija veliko izvedela o načinu delovanja teroristov in ambicijah krila za zunanje operacije IS Amn al Hardži. Teroristi za komuniciranje uporabljajo aplikacije, kot je Telegram, ki je kodiran, zato jim oblasti niso mogle prisluškovati, je poročal CNN.
Potovanja se izvajajo po etapah in operativci sproti dobivajo informacije, kam bodo šli, s kom se bodo srečali, kje bodo dobili denar in kaj je njihova naloga. Pri prehajanju meja jim med drugim priporočajo skrivanje po straniščih vlakov.
Boštjan Perne, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo:
"Informacija glede prehoda teroristov, skritih med migranti, skozi Slovenijo je zaokrožila že ob identifikaciji bruseljskih in pariških napadalcev. Poročilo CNN samo potrjuje stare informacije. Tudi Nemci so uradno sporočili, da so med migranti zaznali 17 teroristov, zato menim, da je teroristov, ki so prečkali Slovenijo, še več. Vse to potrjuje, da so med migranti bili teroristi, ki so migrantski val izkoristili za prihod v Evropo. Tudi v zadnjih migracijah opažajo podobne ponarejene potne liste, kot so jih uporabili teroristi v prvem valu.
Slovenija je schengenska država. Varnostni protokoli so bili zaradi razumljivih okoliščin kratki. Varnostni pogovor je trajal približno dve minuti in pol. V tem času se varnostnega preverjanja ne da izvesti. Že takrat je zunanji minister Karl Erjavec izjavil, da je med migranti določeno število pripadnikov IS, a so te izjave naknadno potegnili nazaj. Ne glede na to, koliko migrantov je šlo čez našo državo, bi morala Slovenija posameznike, za katere je zaznala, da naj bi bili pripadniki IS ali so imeli na telefonih zelo sporne fotografije, zadržati in obravnavati, a jih je spustila naprej.
Logično je, da slovenski varnostni organi, ki niso bili pripravljeni na množico migrantov, niso mogli izvajati podrobnih varnostnih preverjanj, a bi kot schengenska država morali nekatere varnostne zaznave jemati bolj resno, kot smo jih. Kljub indicem smo posameznike spustili skozi.
Težko je iskati odgovornega, saj je varnostni sistem že dolgo podhranjen. Tega, kdo bi moral sprejeti politično odgovornost, pa ne želim komentirati."
Prehod teroristov preko SVN, med migranti, očitno nikogar od odgovornih ne skrbi. A nismo ravno mi varuhi EU preko Schengena?
— Boštjan Perne (@bostjanperne) September 6, 2016
11