Udeleženci posveta o medijih za večjo transparentnost in celovito analizo trga

Slovenski medijski trg potrebuje celovito analizo in večjo transparentnost podeljevanja sredstev, so se strinjali sodelujoči na posvetu o tej temi.
Udeleženci posveta o medijih za večjo transparentnost in celovito analizo trga

Posvet je na fakulteti za družbene vede (FDV) organiziral Mednarodni medijski center. Udeleženci so spregovorili tudi o zaposlovanju novinarjev in pomanjkanju preiskovalnega novinarstva.

Problematičen je predvsem socialni status novinarjev Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik je na posvetu poudaril, da je že količina dela, s katero se srečujejo v društvu, dokaz številnih težav, s katerimi se soočajo v slovenskih medijih. Stepišnik je izpostavil socialni status novinarjev, predvsem tistih, ki niso redno zaposleni. Po njegovih besedah so največji mediji nehali zaposlovati, na slovenskem medijskem trgu pa da imamo "ogromno novinarjev, ki vsak mesec bijejo eksistenčni boj".

V Sloveniji je redno zaposlenih okrog 1800 novinarjev Po njegovih podatkih je v Sloveniji redno zaposlenih okoli 1800 novinarjev, 328 je samostojnih, prav toliko pa naj bi bilo novinarjev brez statusa. Novinar, ki ni redno zaposlen, pa se po njegovih besedah težje upira različnim pritiskom in težje ohranja poklicno integriteto. Zato društvo zavzema stališče, da imajo vsi, ki enakovredno sodelujejo v uredništvu, tudi enake pravice.

Frankl: delodajalci nimajo mehanizmov, s katerimi bi kaznovali nedelo Odgovorni urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl pa je poudaril, da delodajalci nimajo mehanizmov, s katerimi bi kaznovali nedelo. Predstavil je situacijo, ko delodajalec želi zaposliti novinarja, a ga ne more, saj ima zaposlene ljudi, "ki tam le ždijo". Zato je tako sindikatu novinarjev kot društvu očital, da ščitijo to nedelo.

Problematika velikega števila medijev v Sloveniji Na posvetu, ki so se ga med drugim udeležili tudi medijski strokovnjaki in vodilni v medijskih hišah, se je večkrat poudarjalo tudi (pre)veliko število medijev v Sloveniji. Tako generalni direktor Pro Plusa Pavel Vrabec kot predsednik uprave Žurnala24 in njegov odgovorni urednik Goran Novković sta ugotavljala, da je medijev v Sloveniji preveč. Vprašanji, ki sta si jih sodelujoči večkrat zastavili, sta tako bili, koliko medijev lahko z oglaševalskim denarjem preživi in kakšne medije družba sploh potrebuje.

Potrebna bo večja transparentnost pri podeljevanju sredstev Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na FDV je ocenil, da bi morda prav večja transparentnost pri podeljevanju sredstev povzročila, da tisti mediji, "ki parazitirajo na teh sredstvih", propadejo. Za doseganje večje transparentnosti je potrebna tudi celovita analiza, so ugotavljali, kot je dodala direktorica Dolenjskega lista Jožica Dorniž, tudi na lokalni ravni.

"Konkurenco" lokalnim medijem po njenih besedah predstavljajo tudi občinska glasila in razni "občinski oglasniki", ki izhajajo z javnim denarjem. Novković jo je dopolnil, da je na lokalni ravni toliko brezplačnikov, kot so bili "tisti pred parlamentarnimi volitvami 2008".

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano