Petek, 20. 5. 2022, 14.47
1 leto, 11 mesecev
Plina s Hrvaške v Slovenijo ne bo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,46
53
V Geoplinu so potrdili današnje pisanje portala Necenzurirano. Kot so navedli, neuspešno potegovanje na razpisu ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.
Veletrgovec s plinom Geoplin se je prijavil na razpisu družbe LNG Hrvatska za pridobitev okvirne, za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane, zmogljivosti za uplinjanje zemeljskega plina na LNG-terminalu na Krku, a na razpisu ni bil izbran, so potrdili v Geoplinu. Ob tem so poudarili, da energetska stabilnost v Sloveniji ni odvisna od teh kapacitet.
V Geoplinu so še pojasnili, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.
V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili.
Vrtovec je danes v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je bil razpis za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina na Krku objavljen pred mesecem dni in da so o tem, da je bil na njem izbran PPD, že pred časom poročali hrvaški mediji. S tem so bili seznanjeni tudi na ministrstvu in kot pravi minister, si ni mislil, da je to tako velika zgodba, kot se kaže danes na podlagi poročanja medijev. Novico o tem je namreč danes objavil portal Necenzurirano.
S hrvaško stranjo so se aprila in pozneje po njegovih besedah pogovarjali, da bi odprli vrata in poti dobaviteljem. Takrat so, kot pravi, dobili informacijo, da Hrvaška dodatnih količin zase ne potrebuje, kapacitete za pretok na Madžarsko pa da so zapolnjene. Dobili so tako signal, da je Slovenije v močnem položaju, imela bi tudi najlažjo transportno pot.
A dogovarjanje o končnih poslih ni naloga države, opozarja Vrtovec, gre za popolnoma komercialen interes. Slovenski dobavitelji, ne le državni Geoplin, se lahko pogovarjajo s PPD. Po njegovih informacijah se eden od dobaviteljev pogovarja, nima pa ministger informacij, ali je že kaj dogovorjeno.
Kot pravi, teh podatkov ne more imeti, prav tako ne informacij o cenah, ki so na mizi. Povedal je, da so se med obiskom na Krku s tedanjim hrvaškim kolegom Tomislavom Ćorićem pogovarjali o prostih kapacitetah in različnih možnostih dobav, lahko tudi prek posrednikov. Zavedali naj bi se tudi, da ni nujno, da bo Geoplin ali kak drug slovenski dobavitelj izbran na razpisu.
Ali bo na koncu posel sklenjen in ali bo to cenovno ugodno za slovenske odjemalce, ne more reči. "Gre za komercialen interes in država dobavitelja, tudi če je v državni lasti, ne more v nekaj prisiliti," pojasnjuje.
Razplet na Krku se mu sicer niti ne zdi posebej dramatična zgodba, zlasti v luči tega, da je bil ta teden na obisku v Sloveniji katarski emir z delegacijo in da se odpirajo priložnosti za dobavo plina prek LNG-terminala v Rovigu blizu Benetk.
Terminal, ki je v lasti ameriškega velikana ExxonMobil in Katarja, je zelo blizu meje, plinovod do dovolj zmogljive kompresorske postaje v Šempetru pri Gorici je vzpostavljen. "Slovenski dobavitelji se lahko tako pogovarjajo tudi o dobavi katarskega plina preko tega terminala," pravi minister. Glede količin, ki bi jih lahko dobili od tam, natančnih podatkov nima, a po razpoložljivih informacijah bi šlo lahko prav tako za okoli 300 milijonov kubičnih metrov.
Obljubljajo cenovno konkurenčen vir
Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu v luči ukrepanja EU zaradi ruskega napada na Ukrajino so odgovorili, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. "Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.
Necenzurirano piše, da je po neuspehu na Krku zdaj med alternativami v igri morski LNG-terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk v Italiji. Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar. Prav ta teden se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil katarski emir. Po pisanju portala naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejše sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij.
"Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti za zdaj ne moremo razkriti," komentirajo v Geoplinu.
Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU".
Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
53