Pirc Musarjeva opozarja na pomanjkljivosti predloga zakona o trgu dela

Poslanske skupine poziva, naj pomanjkljivosti v primeru predlaganih sprememb zakona o urejanju trga dela popravijo z ustreznimi dopolnili.

Čeprav je zakonska pristojnost in dolžnost pooblaščenca, da daje predhodna mnenja državnim organom o usklajenosti določb predlogov predpisov s predpisi, ki urejajo osebne podatke, se to v primeru omenjenega predloga zakona, ki uvaja centralno evidenco o začasnem ali občasnem delu in spreminja ureditev pridobivanja osebnih podatkov iz obstoječih zbirk osebnih podatkov, ni zgodilo, je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Opozarja na nepotrebnost in nejasnost namena pridobivanja osebnih podatkov Po pregledu predloga zakona s spletne strani DZ pooblaščenka opozarja na nepotrebnost in nejasnost namena pridobivanja osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov s strani ministrstva, pristojnega za delo, na nepotrebnost in nejasnost namena pridobivanja nekaterih podatkov in pridobivanja podatkov od nekaterih upravljavcev ter na nesorazmernost pridobivanja osebnih podatkov iz zbirk podatkov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, vodijo in obdelujejo centri za socialno delo, namesto pridobivanja teh podatkov iz izvornih uradnih zbirk za te osebne podatke.

Pooblaščenka meni, da je generalno pooblastilo, da ministrstvo pridobiva osebne podatke, nepotrebno in izrazito prekomerno. Za pridobivanje osebnih podatkov za potrebe vodenja konkretnih pritožbenih postopkov iz svoje pristojnosti oziroma za potrebe izvajanja nadzorstvene funkcije (inšpekcijske službe) ima ministrstvo pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov v procesnih predpisih in posameznih področnih specialnih predpisih, ki so podlaga za odločanje.

Ni mogoče ugotoviti, katere osebne podatke naj bi ZRSZ ali ministrstvo potrebovala Po njenih navedbah iz predloga ni mogoče ugotoviti, katere osebne podatke, glede katerih sta upravljavca Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij oz. Tržni inšpektorat RS, naj bi Zavod RS za zaposlovanje ali ministrstvo potrebovala v zvezi s svojimi pristojnostmi. Posledično ni jasen namen pridobivanja osebnih podatkov iz evidenc upravljalca, pridobivanje osebnih podatkov "na zalogo" in brez določnega zakonskega namena pa ni dopustno. Ob tem ni jasno še, s kakšnim namenom je predlagatelj v evidenco upravičencev iz centralne evidence o začasnem ali občasnem delu uvrstil podatek o številki in vrsti osebnega dokumenta upravičenca.

Pridobivanje osebnih podatkov iz izvedenih zbirk osebnih podatkov namesto iz posameznih uradnih zbirk osebnih podatkov ni ustrezno zaradi same narave podatkov iz uradnih evidenc in zaradi učinka velikega brata. Zakon bi impliciral uvedbo enotne zbirke vseh osebnih podatkov z izgovorom, da gre za razbremenitev upravljalcev evidenc. Ta argument je po njenem mnenju zgolj pretveza za vzpostavitev ene vseobsežne zbirke osebnih podatkov ali za vzpostavitev sistema centralnega zbiranja in distribucije osebnih podatkov iz vseh uradnih evidenc.

To bi naredilo tudi škodo centrom za socialno delo. Njihov osnovni namen namreč ni posredovanje podatkov drugim organom za potrebe izvajanja pristojnosti teh drugih organov, je še med pripombe, za katere upa, da jih bo DZ v postopku sprejemanja zakona upošteval, zapisala informacijska pooblaščenka.