Torek, 8. 5. 2018, 15.38
5 let, 12 mesecev
Kdo je kriv za afero s prisluhi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,19
7
Matej Tonin proti Karlu Erjavcu: na Planet TV so pridobili dokumente, iz katerih je jasno razvidno, da je Sova zunanje ministrstvo večkrat opozorila na nevarnost prisluškovanja. Kdo je kriv za afero s prisluhi, ki je Hrvaški dala alibi za nepriznavanje arbitraže?
Predsednik NSi Matej Tonin je v predvolilni oddaji Volitve: nov začetek na Planet TV iztrelil ostre puščice proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu.
"Na zaprti seji državnega zbora sem predstavil dokumente, iz katerih je jasno, da je vloga Karla Erjavca pri arbitraži takšna, da je delal v korist Hrvaške," je konec aprila za Planet TV povedal Tonin.
Erjavec težkih besed Tonina ne prizna. Toda v uredništvu smo pridobili dokument, ki dokazuje, da so agenti Sove Erjavčevo zunanje ministrstvo večkrat temeljito podučili o prisluškovalnih metodah sosedov. Predvsem pa razložili, kaj je to varna komunikacija. Je razkritje prisluhov med arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik res posledica amaterske napake ali premišljen izdajalski manever v prid Hrvatom?
Video: Planet TV
Erjavec: Afera s prisluškovanjem med arbitražo je bila sabotaža #video
Kako se je zgodila afera s prisluškovanjem?
Sredi poletja, natančneje 22. julija leta 2015, je hrvaški Večernji list objavil telefonske prisluhe več pogovorom med arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko, ki je sodelovala z arbitražnim sodiščem Simono Drenik.
Arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik
V pogovorih je Sekolec Drenikovo obveščal o pogovorih s preostalimi arbitri in posredno nakazal, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, kar si je želela.
Teden po objavi prisluhov je hrvaški sabor, ki ga je takrat vodil Zoran Milanović, začel postopke za prekinitev arbitražnega sporazuma. Kot razlog so navedli slovensko goljufanje, saj je Slovenija bistveno kršila določbe arbitražnega sporazuma. Hrvaška je prekinila sodelovanje s Haagom
Sekolec naj bi po njihovem mnenju nepovratno kompromitiral celoten postopek, ker naj bi v sodni spis naknadno vnašal dokumente.
Hrvaška se je odločila za odstop od arbitražnega sporazuma v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb.
Letos junija je arbitražno sodišče v Haagu sprejelo odločitev ter določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška stran je v skladu s tem dobila območje, kjer stoji vojašnica na Trdinovem vrhu, Slovenija pa tri četrtine Piranskega zaliva. Hrvaška politika uveljavitev arbitražnega sporazuma zavrača.
7