Ključno je zmanjšanje števila migrantov na balkanski poti v luči želje Slovenije, da na svoji schengenski meji čim prej vzpostavi normalni red, je dejal slovenski predsednik Borut Pahor.
Predsednik republike Borut Pahor se je s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović sestal v okviru priprav na vrh procesa Brdo Brioni. Po srečanju v Ljubljani sta napovedala, da bodo pozornost na vrhu voditeljev procesa Brdo Brioni v Zagrebu v sredo namenili tudi migracijam, zlasti na t. i. balkanski migrantski poti.
Slovenija bo na meji vzpostavila "običajen schengenski red"
Pahor je dejal, da si s hrvaško kolegico želita, da bi v zaključni deklaraciji sprejeli skupno oceno, da je za uspešno reševanje migrantskega vala na balkanski migrantski poti ključno zmanjšanje števila prebežnikov. Pahor je poudaril, da so za to potrebni dogovori, še posebej v luči odločitve Slovenije, da bo v kratkem času na svoji južni meji vzpostavila običajen schengenski red, se pravi običajno kontrolo vseh, ki prehajajo mejo.
Uspeh le ob dogovarjanju s Hrvaško
Ob tem je priznal, da Slovenija lahko to uspešno stori le ob dogovarjanju s Hrvaško. "Iskreno si moramo prizadevati za dogovore, da se prepreči ustvarjanje migrantskih žepov v posamezni državi, v katerem bi se zadržalo večje število migrantov, kot jih lahko ta država oskrbi zlasti v zimskem času," je opozoril Pahor. Pripomnil je, da se je z Grabar-Kitarovićevo pogovarjal, kako bi se postopoma zniževalo število migrantov vse do izvora oz. do zunanje meje EU.
Hrvaška predsednica upa, da bo ograja izginila
Hrvaška predsednica je glede vprašanja migrantske krize dejala, da ga je treba reševati v duhu solidarnosti med članicami EU in tudi tretjimi državami. Glede slovenskih odločitev v migrantski krizi, predvsem o postavljanju ograje na meji s Hrvaško, je Grabar-Kitarovićeva dejala, da razume potrebo Slovenije po zaščiti svojega ozemlja, prebivalstva in meje. Verjame pa, da ograja ne bo izzvala incidentov in ne bo prejudicirala mejnega vprašanja med državama. Obenem je izrazila upanje, da bo ograja v bližnji prihodnosti izginila.
Kje Grabar-Kitarovićeva vidi rešitev?
Poudarila je, da je treba migrantske pritiske reševati z jasnim razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, da se lahko ugotovi, kdo ima pravico do azila v Evropi. Rešitev migrantske krize hrvaška predsednica vidi na grško-turški meji in meni, da je treba odgovornost za selekcijo tistih, ki so upravičeni do pomoči, preseliti na zunanje meje EU. Ob tem je izpostavila pomen sodelovanja s Turčijo in reševanja vzrokov za migracije.
0
