Nedelja, 17. 1. 2016, 15.49
6 let, 7 mesecev
To so vprašanja, na katera znanstveniki ne znajo odgovoriti
Znanstveniki verjamejo, da vesolje materijo in antimaterijo obravnava enakopravno ter da je ob Velikem poku oziroma rojstvu vesolja nastala enaka količina materije in antimaterije. A antidelcev v opazovanju vesolja znanstveniki še niso zaznali, uspelo jim je ustvariti le nekaj atomov antihelija. Zakaj je vesolje praktično v celoti sestavljeno iz materije, antimaterije pa ni na spregled, je zato ena največjih skrivnosti znanosti.
- Sonce je povprečna zvezda, kakršnih je v vesolju na stotine milijard.
- Zelo verjetno je, da okrog teh zvezd krožijo planeti, ki so podobni Zemlji, na nekaterih se je morda razvilo inteligentno življenje.
- Če to življenje razmišlja tako kot mi na Zemlji, najbrž išče načine za raziskovanje vesolja ter potovanje med planeti in zvezdami. Glede na to, da je veliko zvezd od Sonca starejših več milijard let, je tako morda tudi z nekaterimi civilizacijami, ki so zato veliko bolj napredne od naše.
- Četudi bi med zvezdami potovali s tehnologijo, ki je podobna naši trenutni, bi celotno galaksijo Rimsko cesto lahko raziskali v manj kot milijonu let. To bi pomenilo, da bi nas Nezemljani iz drugih delov galaksije ali celo drugih galaksij ali že morali obiskati ali pa bi človeštvo moralo vsaj zaznati sledi njihovih aktivnosti. Pa vendar nismo odkrili še nobenega namiga, da v vesolju morda le nismo sami.
Približno 20 odstotkov preostanka je temna snov ali temna materija. Tako ji znanstveniki rečejo zato, ker ne absorbira ali oddaja svetlobe. To pomeni tudi, da je neposredno ali posredno še niso zaznali nikoli, pa vendar večina sprejema dejstvo, da obstaja, saj so opazovali vpliv njenega sevanja in gravitacije na vidno snov.
Ena je Alcubierrjev pogon, ki bi krčil prostor pred vesoljskim plovilom in širil prostor za njim. V praksi si ga lahko predstavljamo, kot da bi pri prečkanju ceste hkrati stran potisnili pločnik, na katerem stojimo zdaj, in k sebi potegnili pločnik, do katerega želimo priti. Druga je potovanje skozi črvine, teoretične prehode v prostoru in času, ki bi omogočale takojšnje premagovanje gigantskih razdalj. V črvino bi vstopili v naši galaksiji in se v trenutku znašli v Andromedi, na primer. Njihov obstoj sicer še ni potrjen. S črvino so se med drugim ukvarjali v filmu Medzvezdje (videoposnetek spodaj).
Znanstveniki z univerze Princeton so leta 2000 sicer s poskusom pokazali, da hitreje od svetlobe lahko potuje - svetloba. Namesto skozi vakuum so jo poslali skozi oblak cezijeve pare, na cilj pa je prispela 310-krat hitreje kot svetlobni žarek, ki je potoval skozi vakuum.
Druga (t. i. panspermia) dopušča možnost, da so preprosto življenje na Zemljo iz globin vesolja prinesli meteoriti in kometi. To sicer odpira novo vprašanje - kako je nastalo življenje na tem meteoritu ali kometu?
- Samoohranitvena neaktivnost: spanje se je skozi evolucijo pokazalo kot najboljši način za zaščito pred plenilci in drugimi naravnimi dejavniki. Živali, ki so se v času nevarnosti potuhnile in ostale pri miru, so preživele, druge so požrli plenilci ali ugonobile naravne nesreče.
- Varčevanje z energijo: zagovorniki te teorije spanec razlagajo kot evolucijski mehanizem za varčevanje z energijo. Kot vemo, se med spanjem metabolizem upočasni, telo porabi manj kalorij in deluje pri nižji temperaturi.
- Telesni servis: ko spimo, se telo popravlja in nadgrajuje - sprošča se rastni hormon, poteka sinteza beljakovin, popravljajo se tkiva. Iz telesa se izloča tudi adenozin, ki se kot stranski produkt celičnih aktivnosti v telesu nabira čez dan, to pa občutimo kot utrujenost in poslabšanje psihofizičnih sposobnosti.
- Plastični možgani: novejša raziskava t. i. plastičnosti možganov spanje povezuje s spremembami možganske strukture in organizacije sinaps (struktur v možganih, kjer potekajo izmenjave živčnih signalov). Znanstveniki sicer še ne vedo, kako plastičnost možganov vpliva na človeško potrebo po spanju.
Četudi ga po mnenju večine znanstvenikov najbrž nikoli ne bo mogoče popolnoma iztrebiti, pa je polovico vseh letnih primerov rakavih obolenj mogoče preprečiti z ogibanjem kajenju in daljši izpostavljenosti soncu, telesno vadbo in zmernostjo pri hrani ter pijači.
1