V čem se razlikujeta Janez Janša in Franci Perčič

Pojasnjujemo, zakaj je razlika, če na sodišče ne pride Janez Janša ali če ne pride Franci Perčič. Prvak opozicije naše pisanje imenuje opankarski žurnalizem.

Janez Janša se je danes ponovno oglasil na Twitterju, tokrat s pripombo, ki leti na včerajšnji članek, v katerem smo pisali o njegovem negodovanju nad tem, kako Finci ne spoštujejo slovenske zakonodaje.

V včerajšnjem članku smo zapisali, da Janša takrat, ko nastopa v vlogi tožnika, vestno prihaja na sodišče – tudi takrat, ko je ta preklicana, kot se je zgodilo včeraj –, ko je on tisti, ki bi moral sesti na zatožno klop, pa ne.

Naj poudarimo, da je bil v isti zadevi, torej v zasebni tožbi Francija Perčiča zoper Janšo zaradi domnevne razžalitve, predobravnavni narok razpisan že drugič. Na prvem naroku Janše ni bilo, ker ni prevzel vabila na zaslišanje. Da bi zagotovila njegovo navzočnost na naroku, je sodnica angažirala zasebnega vročevalca, ki pa ni opravil svojega dela, zato je tudi drugi predobravnavni narok padel v vodo.

Janša rad tvita Janša je v današnjem tvitu zapisal: "Na sodišču manjkal tudi tožnik Perčič, kar je najbrž bolj pomembno. Udeležba ni bila obvezna." K tvitu je dodal link do včerajšnjega članka.

V čem se razlikujeta Janša in Perčič Janševa navedba, da tudi Perčiča ni bilo na sodišče, drži, a sta med njim in nekdanjim svetovalcem predsednika republike Danila Türka Francijem Perčičem vsaj dve bistveni razliki.

Prva razlika: Perčič se je namreč prek svojega pooblaščenca sodišču opravičil, ker naj bi bil na službeni poti, kar smo v članku z naslovom Janez Janša nedosegljiv tudi za zasebnega vročevalca zapisali 9. januarja. Preberete ga lahko tukaj.

Franci Matoz kot Janšev pooblaščenec sodišču ni predložil nobenega opravičila, zakaj se tistega dne Janša naroka ni udeležil. Prvič vabila ni dvignil, drugič pa ga niso našli. Druga razlika: Perčič nastopa v vlogi tožnika, medtem ko Janša nastopa v vlogi toženca. Po zakonu o kazenskem postopku, ki predpisuje ravnanja v primeru nenavzočnosti, sta se sicer oba dolžna odzivati na vabila sodišča. Zelo pomembno pa je, da je na predobravnavnem naroku prisoten toženec, ki se mora o svoji krivdi ali nedolžnosti izreči pred sodiščem.

Zakaj je nujna udeležba obeh Ne glede na to, da se pravna stroka različno odziva na predpisane novosti v zakonu in ugotavlja, da so stvari nekje povsem nejasne, pa je za predsedujočo sodnico v Perčičevi zasebni tožbi Janše navzočnost strank v dvorani nujna, sicer ne bi preložila obravnave.

Nekateri si namreč zakon razlagajo tako, da se, če obdolženec poda ugovor zoper obtožbo ali ne pride na narok, šteje, kot da kaznivega dejanja ne priznava. Kljub temu se sojenje brez izjave o krivdi ne more začeti.

Kako je s tožnikom? Zakon o kazenskem postopku v 58. členu navaja, da se, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil vabljen, ali mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, šteje, da je tožbo umaknil. V komentarju tega člena pa lahko preberemo, da domneva umika tožbe ne velja, če je na obravnavo pristopil toženčev pooblaščenec, tako kot se je zgodilo v primeru Perčiča.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano