Sobota, 2. 5. 2020, 4.00
3 leta, 12 mesecev
Razkrivamo podleže, ki med epidemijo ponujajo "ugodna" posojila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,44
4
Konec marca, ko je bila zaskrbljenost zaradi pandemije koronavirusa na vrhuncu, so strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjali na goljufe, ki so se predstavljali za lažne dobavitelje zaščitne opreme in razkužil ali pa za predstavnike zdravstvenih organizacij, kot je NIJZ. Zdaj, ko se stanje marsikje umirja in se bodo počasi začele kazati ekonomske posledice dolge ohromitve gospodarstva, so se goljufi prilagodili in postali posojilodajalci.
V času, ko je gospodarstvo zaradi epidemije koronavirusa v krču, so se pojavili lažni dobrotniki, ki prek e-pošte tudi Slovencem ponujajo dolgoročna posojila z nizkimi obrestnimi merami. Kdor poskusi vstopiti v pogodbeno razmerje z enim od njih, bo sčasoma ugotovil, da je bil žrtev prevare. Ne le, da bo luknja v njegovi denarnici zevala še bolj, goljufu bo na pladnju ponudil še nekaj dragocenejšega od denarja.
Prek e-pošte je z nami v stik stopil nekdo, ki domnevno ponuja posojila z zgolj dvoodstotno fiksno obrestno mero in dobo odplačevanja do 30 let.
Znesek posojila, ki ga je mogoče najeti, sega od 2.000 pa vse do 800 tisoč evrov, kar najverjetneje pomeni, da ponudba ni bila naslovljena le na posameznike, temveč tudi na podjetja.
Mnogi bodo takoj opazili, da gre za poskus prevare, saj je sporočilo napisano v polomljeni slovenščini in najverjetneje prevedeno s katerim od spletnih prevajalnikov, kot je Google Translate. A pazljivi posamezniki niso ciljna skupina goljufov - njihove potencialne žrtve so najbolj obupani prejemniki sporočila, ki so se zaradi pandemije koronavirusa in ohromitve gospodarstva znašli v hudi finančni stiski in mrzlično iščejo načine, kako čim prej priti do denarja.
Da so prejele enako ali pa podobno e-poštno sporočilo, so nam potrdile še tri druge osebe.
Čeprav je mogoče takoj opaziti več opozorilnih znakov, da gre v resnici za poskus goljufije - predvsem pomanjkljivo slovnico in dejstvo, da pošiljatelj uporablja brezplačni e-poštni naslov Gmail -, vsi nanje niso pozorni, kar je razkrilo tudi lansko poročilo o poskusih kibernetskih prevar v Sloveniji.
Kaj se zgodi, če poskusiš najeti takšno posojilo?
S pošiljateljem ponudbe smo navezali stik in se poskusili dogovorili za najem posojila.
Izračun, ki ga potencialni žrtvi, ki prosi za 10.000 evrov z odplačilno dobo 36 mesecev, pošljejo goljufi.
Goljufi računajo na to, da je njihova potencialna žrtev resnično obupana in da ji je pomemben samo denar, saj ne posredujejo nobenih informacij o tem, kdo je posojilodajalec.
Šele na naše prigovarjanje so v polomljeni slovenščini pojasnili, da so podjetje, ki ponuja posojila ljudem, ki so se zaradi pandemije bolezni covid-19 znašli v finančni stiski. Domnevno delajo z belgijsko banko AXA.
Žrtev najprej prejme informativni izračun za odplačevanje zneska, ki si ga želi izposoditi, nato pa mora izpolniti obrazec s podatki, ki so potrebni za domnevno sklenitev pogodbe.
Z "obrazcem" goljufom v resnici na pladnju ponudi svoje osebne podatke, ki jih je mogoče zlorabiti za krajo identitete - sploh zato, ker lažni ponudnik posojila zahteva tudi kopijo osebnega dokumenta, kot sta osebna izkaznica in potni list, ali pa kopijo police življenjskega zavarovanja.
O kraji identitet na Planet TV:
Izmenjava sporočil se na tej točki sicer ne konča, temveč se nadaljuje v klasično tako imenovano nigerijsko prevaro. Goljuf od žrtve namreč zahteva plačilo stroškov za odobritev posojila, ki znašajo 298 evrov.
Plačilo se izvede z nakazilom na tekoči račun nizozemske banke ING. Lastnik računa je nekdo z imenom Hr Jcfb Muijman.
Fotografije osebnih dokumentov so za tiste spletne goljufe, ki vedo, kaj z njimi narediti, pogosto bolj dragocene od ukradenega denarja.
Kot pri drugih primerih tovrstne goljufije je korespondence po tem koraku, če žrtev resnično nakaže denar, konec, ne pa nujno tudi nevarnosti. Ne pozabimo, da je žrtev prevarantom poslala tudi svoje osebne podatke skupaj s kopijo osebnega dokumenta.
To je mogoče zlorabiti na precej načinov, na primer za pranje denarja na borzah s kriptovalutami. Fotografije osebnih dokumentov je mogoče skupaj s svežnjem drugih podatkov o žrtvi prevare tudi prodati na internetnih črnih trgih, s katerimi so pogosto povezane obsežne mreže ponarejevalcev potnih listov in osebnih izkaznic.
Preberite tudi:
4