Za digitalizacijo se moramo bolj odpreti novostim in biti bolj drzni

Na okrogli mizi so sodelovali:

Urška Saletinger, članica ekipe digitalnih strokovnjakov agencije Infinum, kjer soustvarja inovativne spletne in mobilne rešitve ter skrbi za širitev poslovnih priložnosti na tuje trge.

Boštjan Fabjančič, predstavnik MasterCarda.

Tomaž Erjavec, soustanovitelj in direktor podjetja Doctrina, ki je vodilno na področju nadaljevalnega spletnega izobraževanja za farmacevte, ter ustanovitelj in partner v svetovalnem podjetju Oculus, ki prvo v jugovzhodni Evropi ponuja dostopnost strokovnih storitev z metodo sledenja gibanja oči ob gledanju zaslona.

Tjaša Kolenc Filipčič, direktorica službe za marketing v Zavarovalnici Triglav in direktorica zavoda za družbeno odgovorne aktivnosti zavarovalnice Vse bo v redu. Pred tem je bila sedem let regionalni vodja prodaje v mednarodnem podjetju Studio Moderna. Razvili so aplikacijo Drive, s katero lahko stranke ob uporabi aplikacije z načinom vožnje dosegajo ugodnosti pri avtomobilskem zavarovanju.

David Kušanić, vodja tržnega komuniciranja pri Renaultu in eden najobetavnejših mladih vodij tržnega komuniciranja v jadranski regiji. Večino njegovih projektov so na sedežu Renaulta v Parizu prepoznali kot mednarodno merilo.

Urška Saletinger: Kako ocenjujete splošno razvitost v Sloveniji, kako ocenjujete sebe, kje bi radi bili v digitalizaciji? Je to fokus ali del procesa? Kako prioritetna je digitalizacija?
Tjaša Kolenc Filipčič: Vse stvari, ki smo jih naredili v zadnjem času, gredo v to smer. Sicer naša korporativna stran ni odzivna, bo pa končana v nekaj mesecih. So pa preostali naši portali odzivni.

Boštjan Fabjančič: V plačilnih shemah se vedno več evolucijsko dela tako, da statični poudarki prehajajo v dinamične. Slovenija je bila številka ena v prevzemanju nestičnega plačila v letih 2014 in 2015. Zelo sem vesel novega digitalnega udobja, ker bodo lahko s tem zagotovili še boljšo varnost in priročnost. MasterCard je tipično podjetje B2B. Globalna strategija, ki jo ima, je takšna, da se lahko zelo plastično prilagodi lokalnim težavam. V ozadju so vedno čustva, preference, določeni dejavniki in vse, kar želimo narediti, se prej globalno preveri. Za nas so recimo pomembni biometrični podatki: ne govorimo samo o varnosti, uporabnosti, ampak tudi o zasebnosti, zagotovilih, da bo nekaj delovalo. Prepričan sem, da bo to v prihodnosti zelo pomembno."

Pogovor Srdjana Cvjetovića z udeleženci okrogle mize:

David Kušanič: Digitalno je pomembno in tudi to, da smo čim bolj prisotni, da ustvarjamo svoje kanale. V zadnjih dveh ali treh letih smo naredili še posebej velike korake pri tem, kako vzpostaviti stik, kako prenesti neka čustva, da med potrošnikom in blagovno znamko pride do vezi. Čeprav smo prisotni na vseh socialnih omrežjih, imamo še vedno kar nekaj izzivov glede Twitterja in YouTuba, ker tam ni toliko Slovencev. Delamo naprej in tudi to se bo spremenilo. Šli bomo tudi na Snapchat. Imam občutek, da je v naši regiji veliko trendov, za katere jim še vedno dajemo alibi, da to še ni mogoče. Pri nas so naročniki še vedno v coni udobja. Ne upamo si narediti koraka naprej, poskusiti česa novega, da bi preverili, ali je tak projekt v redu, da bi se razvijali naprej.

Vse o #diggit2016

• Ljubljana ni premajhna za Uber
• Danes smo vsi graditelji zgodb #video
• Če ne boste sledili razvoju mobilnega, boste kmalu pozabljeni kot Motorola
• Čeprav ste poslovno orientirani, ostanite človeški
• Kako bodo vnuki stare starše reševali pred vrstami za plačilo položnic? #video

Urška Saletinger: Kdo je dobil idejo, kako, koga ste morali vključiti in kdo je začel valiti ta kamen?
Tomaž Erjavec: Jaz in soustanovitelj sva prišla iz industrije, ki ni zmožna stvari narediti hitro. Ideja je bila, da se pogovorimo s strankami, uporabniki, in oni so nam povedali, kaj moramo narediti. Zdaj zadeva deluje, sama ideja je v interakciji. Tudi prej, ko sem bil v vlogi korporativnih firm, se je vedno mudilo, da bi šli čim prej v produkcijo, potem pa se dogajajo tudi napake. Če malo ustaviš konje, je produkcija cenejša, lažja.

Tjaša Kolenc Filipčič: Tudi nam je cilj biti zgolj en klik stran. Pri zavarovanjih je bolj specifično. Razvijamo številna orodja, da smo bližje uporabniku. Imamo aplikacijo Drive, aplikacijo za prijavo škode. A če se ustavim pri Drivu, gre razvoj tehnologije v to smer - to je bil eden od logičnih korakov. Sodeluje široka ekipa, tudi vodja projekta Gregor Miklič je zelo zaslužen za to. Bilo je veliko testiranj - preverjale so se mobilne aplikacije, črne skrinjice, pa smo se vseeno odločili za mobilno aplikacijo. Dosegli smo 40 tisoč prenosov, prevoženih je bilo devet milijonov kilometrov. Zavarovalnicam želimo omogočiti neko bolj pravično obravnavo, da je višina odvisna od voznikovih navad.

Foto: Bojan Puhek

Urška Saletinger: Se takrat, ko postavljate produkte in ideje, pogovarjate med samo, gre za strateški pristop? So to interne skupine?
Tjaša Kolenc Filipčič: Pri nas je marketing samo del razvojne ekipe. Vsak želi doprinesti malo več k temu. Odprtost uprave za razvoj je prav tako pomembna, je pa seveda res, da je to povezano tudi s procesom inoviranja. Iščemo nove načine, sodelujemo s pospeševalniki, s startupi in izbrane, kjer se ponudi priložnost, tudi aktiviramo. S startupom smo sodelovali tudi pri Drivu, en startup razvija simulator vožnje.

Urška Saletinger: Na kakšen način preverjate, kje ste in kam bi radi šli?
Tomaž Erjavec: Kot smo povedali tudi enemu od podjetij - če oni ne bodo uspešni, tudi mi ne bomo. V Sloveniji je res čutiti, da se, ko razviješ tehnološko rešitev in se pojavi neki "kul" element, ustrašimo. Tega se ne smemo bati, to je dobro. Kultura v Sloveniji je še vedno: "Bom sam naredil." Dejstvo je, da to ni res, sodelovanje je rešitev. Potrebno je povezovanje s startupi, tradicionalnega z novim. Če bo manjši odpor do novih tehnologij in če se bomo bolj povezovali, bomo zelo veliko dosegli. Vidi se, da so nove generacije, nove kulture, a tehnologijo je lažje spremeniti kot kulturo.

Foto: Bojan Puhek

David Kušanić: Pri vsem, kar delamo, moramo biti uspešni. Težava je večinoma v tem, da na začetku ne postavimo konkretnih ciljev, ampak gremo naprej v smislu, saj bo v redu, ker trg ni narejen tako, da bi bil dovolj izzivalen in da bi si želeli biti boljši. Za proces digitalizacije bo nujno potrebno, da vsa podjetja pregledajo cilje in rezultate ter da za vodstva podjetij ne bo težava, če bo projekt propadel. Pri Drivu recimo ni bilo nujno, da bodo ljudje sprejeli aplikacijo, a jim je uspelo. Na trg moramo dati več takih rešitev in pogledati, ali delujejo ali ne. Če ne bodo, moramo iti naprej.

Urška Saletinger: Kaj so cilji, kaj je vizija, kaj bo prava preobrazba? Kaj se dogaja?
David Kušanić: Povedali smo, da na to vprašanje ne smemo odgovoriti, ker gre za poslovno skrivnost. Pri nas gre za to, da je ta proces dolgoročen. S tem se ukvarjamo pred nakupom, pa vmes in po nakupu. Za dobro izvedbo moramo zagotoviti, da vsa ta področja delujejo in da ima potrošnik dobro izkušnjo na digitalu. Trenutno postavljamo strategijo za naprej in znotraj te je gotovo digitalizacija. Do leta 2020 želimo na trg poslati celo paleto avtonomnih vozil in v to smer gremo.

Konferenca Diggit je predstavila sodobne digitalne trende in dobre prakse. Foto: Bojan Puhek

Boštjan Fabjančič: Digitalno gospodarstvo in plačevanje dalje, z digitalno tehnologijo. Naprej z višjo varnostjo. Pomembna je izkušnja, ki jo dobi uporabnik. Lahko se veliko naučimo iz končnega uspeha, iz tega, kakšna taktika je bila izbrana. Socialni dialog je zelo pomemben. Mi bomo zasledovali to, kar ljudje potrebujemo.

Vprašanje iz občinstva: Na kakšen način aplikacijo predstavite uporabnikom?
Tjaša Kolenc Filipčič: Drive smo prvič kot mobilno aplikacijo oglaševali v vseh medijih. Povezana je s produktom avtomobilskega zavarovanja, ki prinese večjo investicijo. Drugače je pomembno orodje komunikacije portal Vse bo v redu, kjer poskušamo prek uporabnih vsebin komunicirati s strankami ter uporabniki o naših storitvah in načinih uporabe, drugače pa uporabljamo celoten splet medijskega zakupa - tudi medije, ki niso digitalni.