Nedelja, 22. 5. 2016, 1.45
6 let, 7 mesecev
Štirikolesni pogon tudi v službi varnosti, uspeha in strastnega športa (video)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Štirikolesni pogon v avtomobil ni več namenjen le premagovanju terenskih ovir, ampak najpogosteje v vsakdanjem prometu nastopa v službi varnosti. Tako s pogonom kot fizikalnimi silami pomaga k večji varnosti tako na suhi kot tudi mokri cesti. Enako velja tudi v dirkaškem športu.
Video - posnetki z relija dokazujejo, da iz vidika atraktivnosti velikih razlik ni:
Uveljavil ga je Audi in od takrat so bile zmage zanj na najvišji ravni skoraj vedno rezervirane
Štirikolesni pogon kajpak pride zelo prav tudi v dirkaškem športu, kjer je kljub lovu na čas prav varnost – torej ob težnji po kar najhitrejši vožnji ostati s celim dirkalnim avtomobilom na cesti – ključna. Pogon na vsa štiri kolesa je mednarodna avtomobilska zveza v reliju dovolila šele leta 1979, v osemdesetih pa je pogon revolucionarno razvil in na dirkah najvišjega nivoja predstavil Audi. Njegovemu zgledu so sledili praktično vsi najboljši proizvajalci tistega obdobja in vse od takrat je v reliju za zmago na svetovno prvenstvo nujen.
Bile so sicer izjeme, kot sta na primer zmagi Phillipa Bugalskija z dvokolesno gnano citroen xsaro kit car leta 1999 na asfaltnih relijih svetovnega prvenstva na Korziki in v Kataloniji. Danes žal že pokojni Bugalski, leta 1993 je bil na slovenskem reliju Saturnus drugi, je tam izkoriščal relativno veliko moč avtomobila, njegovo okretnost in v primerjavi s takratnimi dirkalniki WRC predvsem mnogo manjšo maso. Tudi asi kot so bili Colin McRae, Carlos Sainz in Tommi Makinen na asfaltu s štirikolesnim pogonom niso imeli nikakršnih možnosti.
Na drugih dirkah, na primer cestno- ali gorskohitrostnih dirkah, je štirikolesni pogon v manjši prednosti. Tam je cesta očiščena in bolj predvidljiva, v reliju pa se oprijem ceste pogosto spreminja iz ovinka v ovinek.
Rok Turk je lani reli Velenje dobil s štirikolesno gnanim peugeotom, letos pa je vozil svojega peugeota 208 s pogonom le na sprednji par koles. (foto: Uroš Modlic)
Tudi v slovenskem reliju nasprotje večje moči enih proti manjši masi drugih
Tudi v letošnjem državnem prvenstvu v reliju, ki se je včeraj začelo v Velenju, se bije zanimiv boj med dvokolesno in štirikolesno gnanimi dirkalniki. Ti imajo na eni strani več moči in boljši pogon, dvokolesno gnani dirkalniki pa predvsem manjšo maso. Če lahko mitsubishiji in subaruji bolje pospešujejo in na strmih klancih učinkoviteje vso moč in navor prenašajo na podlago, na drugi strani renaulti, peugeoti in citroeni izgubo poskusijo z manjšo maso nadoknaditi ob zaviranjih. Največja razlika se seveda pokaže na mokri cesti, kjer ima štirikolesno gnani dirkalnik vedno prednost. To je spet neposredni vpliv pogona na varnost, kar je mogoče preslikati tudi v naše osebne avtomobile in vsakodnevni promet na slovenskih cestah.
"Vreme je tokrat zagotovo delalo zame, a vselej ni tako. Štirikolesni dirkalnik je bolj varen in tudi bolj zabaven, tako za dirkača kot tudi gledalce. Je težji in se pozneje ustavlja, tam morda izgubljaš celo več kot pridobivaš na pospeševanju. Lani sva na krožni hitrostni preizkušnji v Železnikih vozila skupaj z Aleksom Humarjem z dvokolesno gnanim cliom. Na pospeševanjih sem mu uhajal, na zaviranju pa je bil takoj spet neposredno na mojem zadnjem odbijaču," je povedal izkušeni Peljhan, ki je svojo kariero začel s štirikolesnim pogonom, vmes pa več let uporabljal tudi avtomobil s pogonom na sprednji par koles.
Video – Slovenski vozniki relija o prednostih in slabostih dvokolesnega oziroma štirikolesnega pogona:
Razlika znaša od 250 do 300 kilogramov
Štirikolesno gnani dirkalnik je težji za približno od 250 do 300 kilogramov, kar je posledica dveh dodatnih diferencialov, kardanske gredi in tudi ojačanih ključnih vitalnih delov pogona. Voznik takega avtomobila ima tudi več možnosti različnih nastavitev delovanja diferenciala, oziroma razporejanja razmerja moči med sprednjimi in zadnjimi kolesi.
"Čeprav je teh možnosti več, je treba za popoln izkoristek veliko delati spoznavati vsak avtomobil, torej ne glede na pogon. Kaj mi nudi več užitka? Če bi bil s štirikolesnim pogonom tako navožen, kot sem z mojim dvokolesno gnanim peugeotom, bi bil to zagotovo čisti užitek. Toda na primer lani sem v Velenju brez veliko izkušenj vozil peugeota 208 R5 in tisto res ni bila enostavna vožnja. To so pač dirkalniki, ki najbolje delujejo, ko jih znaš voziti na meji. Če voziš rezervirano, te je pa polna cesta," razlaga Rok Turk, lanski zmagovalec relija v Velenju s štirikolesno gnani peugeotom 208 R5.
Tudi Aleks Humar je bil najprej državni prvak s štirikolesno gnano škodo fabio S2000, nato pa dvakrat z dvokolesno gnanim renaultom cliom.
V zadnjih 25 letih štirikolesni pogon v slovenskem reliju prevladuje
Na konkurenčnost dirkalnikov z različnimi pogoni bo letos kajpak vplivala tudi konfiguracija naslednjih relijev. V okolici Ajdovščine bo zelo drseč asfalt, a v nadaljevanju sezone ne bo manjkalo niti veliko bolj ozkih in zavitih cest kot so jih dirkači obvladovali zadnji konec tedna v okolici Velenja.
In kaj pravi statistika? Med koncem sezone 2003 in začetkom sezone 2013 so v Sloveniji na relijih zmagovali le štirikolesno gnani avtomobili, tudi posamične zmage na relijih so krepko na njihovi strani, V dozdajšnjih 24 državnih prvenstvih v samostojni Sloveniji je dvajsetkrat v prvenstvu slavil dirkalnik s štirikolesnim pogonom: šest naslovov so dirkači osvojili z mitsubishiji, pet s fordi in štiri s subaruji.
