Torek, 4. 10. 2016, 8.55
6 let, 6 mesecev
Intervju z Gregorjem Maukom, direktorjem prodaje Toyota Adria
Je to toyota za slovenske supermame? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
1
Novi C-HR je prvi Toyotin klasični crossover, ki so ga izdelali za potrebe kupcev in povečanje prodaje v Evropi. Lahko največji avtomobilski proizvajalec na svetu z njim postane podobno konkurenčen v Evropi in Sloveniji?
"Slovenci so pridni, a ne deloholiki kot Japonci. Mi žrtvujemo zasebnost za službo."
Je Toyota pripravljena tudi na športni obračun s Volkswagnom?
Toyota trenutno enajsta v Evropi, kako visoko lahko seže z novim C-HR?
Toyota je že več let zapored najuspešnejši avtomobilski proizvajalec na svetu. Japonci letno prodajo več kot deset milijonov vozil. Medtem ko jim lahko na svetovnem trgu sledi le koncern Volkswagen z vsemi svojimi 12 znamkami, je v Evropi položaj Toyote bistveno slabši. So nekje v sredini velikoserijskih avtomobilskih znamk. V prvih treh četrtinah letošnjega leta so v Evropi prodali 399 tisoč vozil, kar jih postavlja na 11. mesto med vsemi znamkami.
Toyota je bila med konkurenti za Evropo tudi najslabše modelsko pripravljena. Šele na avtomobilskem salonu v Parizu so namreč predstavili svoj prvi serijski športni crossover C-HR, ki je po zunanjosti in namembnosti pisan na kožo evropskim avtomobilskim trendom. Bo novi avtomobil, pri katerem lahko glede na prve vtise že pohvalimo položaj sedenja za volanom, prostornost na zadnjih sedežih in nasploh svežo obliko, poskrbel za pozitiven zasuk Toyotinega prodajnega trenda v Evropi in Sloveniji?
Gregor Mauko je svojo pot v avtomobilski industriji začel pri Mercedes-Benzu, že od leta 2003 pa je zaposlen v družbi Toyota Adria. Med letoma 2012 in 2014 je bil tudi njen direktor, danes pa je odgovoren za prodajo Toyote v celotni regiji.
"C-HR postavljamo v srce znamke, zato tudi pričakujemo, da bo postal za yarisom naš drugi najbolje prodajan model," pravi Mauko.
Novi C-HR je povsem nov model v ponudbi Toyote. Kdo bodo njegovi ciljni kupci oziroma komu je tak avtomobil namenjen?
S tem modelom merimo na starostni segment srednjih let, to je od 35 do 50 let. Pričakujemo tudi precej voznic nežnejšega spola. Ciljna skupina so tako imenovane supermame. To so zaposlene in aktivne ženske z družino in otroki, ki jih morajo voziti na različne interesne dejavnosti in podobno. Vozilo je oblikovno bližje mlajšim kupcem, zaradi položaja sedenja pa pričakujemo tudi zanimanje tradicionalnih voznikov toyot.
Kako pomemben bo za Toyotin položaj na slovenskem avtomobilskem trgu?
C-HR postavljamo v srce znamke, zato tudi pričakujemo, da bo postal za yarisom naš drugi najbolje prodajan model. Na vprašanje, kdo bodo naši glavni tekmeci, trenutno še težko odgovorim. Avtomobil je namreč na prvi pogled videti manjši, po dimenzijah pa spada v sredino razreda kompaktnih športnih terencev. V tem razredu edini ponujamo hibridno tehnologijo. Povsem neposrednega tekmeca zato dejansko sploh nimamo. V resnici je konkurenca crossoverjev v Evropi zelo velika.
C-HR prav gotovo ni tradicionalna toyota. Oblikovan je izrazito dinamično, športno in sveže. Zelo dinamične bodo predvidoma tudi vozne lastnosti. Ob prvem sedenju v avtomobilu smo bili zadovoljni tudi s položajem za volanom.
Koliko jih morate prodati, da bo postal vaš drugi najbolj uspešen model?
Prvi avtomobili bodo v Sloveniji novembra, prodaja se začne decembra. Da bi izpolnili pričakovanja in da bi C-HR postal naš drugi najbolje prodajan avtomobil, bi jih morali letno prodati okrog 400.
Kaj ta avtomobil pomeni za položaj Toyote v Sloveniji in Evropi?
Toyotin cilj tudi v Sloveniji je do leta 2080 doseči 50-odstotni delež hibridnih vozil. Danes ta delež znaša od 18 do 20 odstotkov. Hibridni RAV4 je že skoraj prebil to mejo 50 odstotkov. Hibridnih različic nimajo vsi modeli, zato bo doseči 50-odstotno raven pri celotni znamki v prihodnje kar velik izziv.
Notranjost je zgledno prostorna in oblikovno podobna Toyotinemu slogu.
Se je dojemanje hibridne tehnologije z njenim razvojem že kaj spremenilo?
V skladu z vsemi okoljevarstvenimi normami imajo klasični dizelski motorji vse več omejitev. Vsi želimo učinkovito porabo in čim manj okoljskih izpustih. S hibridi nismo več omejeni le na tehnološke zanesenjake, temveč so postali del vsakdanje vožnje. Pri teh vozilih dosegamo celo največ zadovoljstva kupcev. Hibridni pogon je za stranke postal užitek v vožnji, ne pa več toliko tehnološki izdelek. To dojemanje se je torej vsekakor spremenilo.
Toyota je kot največji avtomobilski proizvajalec praktično zadnja med velikimi znamkami izdelala klasični crossover. Japonci torej Evropo jemljejo resno?
Kupec v Aziji ali Ameriki je res precej drugačen od kupcev v Evropi. To dokazujejo že preboji dizelskih motorjev in samodejnih menjalnikov. C-HR je bil izdelan izključno za evropski trg. Vrh družbe je dal veliko nalogo Toyoti v Evropi, da naredi izdelek, ki bo v našem okolju konkurenčen. Proizvodnja je za zdaj le v Turčiji, kjer bodo letno izdelali okrog 250 tisoč modelov. Ta tovarna skupaj z japonskimi tovarnami dosega največjo kakovost že nekaj let zapored. Zaradi bližine proizvodnje bo nekoliko lažja tudi naša logistika.
C-HR je na vrh sredinske konzole dobil večji digitalni zaslon na dotik. Grafika infovmesnika ostaja enaka.
V Sloveniji so subvencije eko sklada na voljo le za električna vozila in priključna hibridna vozila. Toyota že dolgo zagovarja stališče, da bi morale biti subvencije namenjene tudi klasičnim hibridom. Ali lahko na tem področju vseeno pričakujemo spremembe?
Slovenci se težko za karkoli dogovorimo. Že v združenju avtomobilskih uvoznikov nimamo enakega stališča do tega, ali bi bile subvencije za hibridna vozila pametne ali ne. Očitajo nam, da zagovarjamo subvencije zgolj zato, ker imamo v svoji ponudbi veliko hibridnih vozil. To sploh ni res. Želimo si, da bi država spodbujala okoljevarstveni pristop. Država ima svojo zgornjo mejo izpustov ogljikovega dioksida in s pametno politiko bi lahko avtomobile približali slovenskemu žepu, obenem pa na cestah zagotovili več do okolja prijaznih vozil. Med državami iz naše regije imajo subvencije za hibridna vozila le na Hrvaškem. Urejene so precej preprosto. Odločijo se, da bodo imeli subvencije na primer naslednja dva tedna, in takrat izpeljemo tretjino letne prodaje. Višina subvencij se giba od tri do osem tisoč evrov.
1