Hyundai i30 1,6

Trivratna različica dopolnila vrzel ponudbe i30

Že pri našem prvem testu nove generacije hyundaia i30 smo le še potrdili navedbe s prve vožnje, da je bila korejska kombilimuzina izdelana predvsem z mislijo na evropske kupce. Hyundai se z i30 torej ni prilagodil globalnemu trgu, temveč se je specializiral predvsem na zahteve voznikov na stari celini. Toda v njegovi ponudbi je poleg petvratne kombilimuzine in družinskega karavana do letos manjkala trivratna različica, ki je zdaj dopolnila vrzel.

Avtomobil za manj zahtevne in umirjene voznike, ki pa želijo biti opaženi

Trivratni i30 ohranja dobre značilnosti petvratnega modela, že s svojo karoserijsko zasnovo pa nagovarja tiste kupce, ki jim zunanji videz avtomobila pomeni več od vsakdanje funkcionalnosti.

Hyundaijeva kombilimuzina je s tremi vrati všečna, privlačna in tudi lepa. Vetrobransko steklo je podaljšano v temno panoramsko šipo, ki je v zadnjih tednih poletja dobro unovčila svoj namen, skupaj s črnimi stebričkom B in zatemnjenimi stranskimi stekli daje vtis lebdeče strehe. Privlačno zunanjost poleg jasnih oblikovalskih linij in kupejevsko spuščajoče strehe proti zadku vozila dopolnjujejo še kromirana platišča.

Hyundaijev i30 s tremi vrati izpolni pričakovanja, da je drznejši in bolj opazen od svojega petvratnega sorodnika.

V notranjosti avtomobilu ne moremo ničesar zameriti. Tako kot pri podobnih kupejevskih trivratnih različicah ima tudi i30 slabo stransko vzvratno preglednost, saj sta stranski zadnji stekli zelo majhni.

Na zadnji klopi je prostora za odrasla potnika dovolj, kar bi bila za manj zahtevnega kupca, ki išče avtomobil predvsem za lastno uporabo, pomembna prednost pred nakupom manjšega avtomobila ali celo mestnega malčka.

Motor tih, porabo je dvignila športna vožnja

Če smo v našem prvem testu novega i30 nabirali vtise z najšibkejšim 1,4-litrskim bencinskim motorjem, je tokrat avtomobil poganjala osnovna različica 1,6-litrskega bencinskega motorja. Kar smo zapisali že za vozne lastnosti, velja tudi za 88-kilovatni motor: ta ni namenjen voznim užitkom, temveč umirjenim vsakodnevnim potrebam.

Tudi razpon moči in navora je prilagojen tej namembnosti, saj vozniku največ nudi pri nižjih hitrostih. Od 100 kilometrov na uro naprej motorju občutno zmanjka moči in začetnega zaleta.

Na drugi strani je motor zgledno tih, kar prav tako pristoji osnovnemu karakterju vozila. Vseeno pa bi si v i30 želeli tudi novejše bencinske motorje s turbinskim polnilnikom ki jih v skladu s splošnim "downsizingom" ponujejo tekmeci. Ti bi tudi nudili več potiska pri nižjih vrtljajih in še tišje delovanje motorja ob bolj izdatnem priganjanju.

Na našem testnem krogu je i30 z močnejšim bencinskim motorjem porabil 8,1 litra na sto prevoženih kilometrov, kar je bilo kar dva litra več kot pri testu zelo varčne različice z 1,4-litrskim motorjem. Tudi tokrat moramo poudariti, da je poraba najbolj narasla pri športnem načinu vožnje, ki pa bo pri dejanskih kupcih takega avtomobila prej izjema kot pravilo.

Večji bencinski motor naših predvidevanj ni izpolnil

Čeprav smo pri testu različice z 1,4-litrskim motorjem zapisali in predvidevali, da bo močnejši 1,6-litrski motor do voznika bolj prijazen in celo varčnejši, ta pričakovanj vendarle ni izpolnil. Glede na že omenjeno višjo porabo v primerjavi z manjšim bencinskim motorjem, ki je tudi 800 evrov cenejši, bi kljub primankljaju 15 kilovatov priporočali izbiro 1,4-litrskega motorja.

Oprema ilook pri hyundaiu i30 prinaša 17-palčna kolesa in električno pomično panoramsko šipo s senčnikom. Cena testnega avtomobila, ki ni imel dodatne opreme, je znašala 17.580 evrov, kar je spodobna cena za najbolje opremljenega i30.

Različica s 66-kilovatnim 1,4-litrskim dizelskim motorjem bi bila dražja tisoč, z močnejšim 1,6-litrskim dizelskim motorjem pa 2.500 evrov.