Siva ekonomija je glavni dobičkar slovenske avtomobilske reciklaže

Za 30 tisoč zarjavelimi avtomobil se pri nas vsako leto izgubi vsaka sled

Široko omizje sogovornikov je v Celju odprlo še eno zelo veliko težavo naše države, ki obremenjuje okolje in siromaši proračun. Glede na ugotovitve tega strokovnega posveta je jasno, da je sistem ravnanja z izrabljenimi vozili v Sloveniji neučinkovit. Samo deset odstotkov izrabljenih vozil letno gre v reciklažo, vse preostalo pa ponikne v prodajne kanale sivega trga.

Skoraj neverjetno je, da se kar za 30 tisoč iztrošenimi vozil letno pri nas izgubi vsaka sled. Glavni razlog za to pa naj bi bil pomanjkljiv nadzor nad izrabljenimi avtomobili. Da se taka vozila pozneje lahko oddajo v nelegalno obdelavo, je po mnenju strokovnjakov mogoče zaradi zlorab obstoječega sistema o začasni odjavi vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji. Srečanje predstavnikov različnih inštitucij na celjskem sejmišču je pokazalo, da imamo veliko težav tudi pri ugotavljanju pristojnosti posameznih inštitucij in nadzoru.

Lani je bilo denimo po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje v obratih za razstavljanje izrabljenih motornih vozil recikliranih 6.116 vozil. To je sicer 11 odstotkov več kot v predlani, a še vedno daleč pod pričakovanji.

Tako gre pri nas le deset odstotkov vseh izrabljenih vozil letno v reciklažo. Preostanek pa se reciklira na sivem trgu. To je seveda za obrtnike in podjetnike nelojalna konkurenca. Državi pa zaradi tega precej sredstev odteče mimo proračuna.

Slovenske avtomobilske "kripe" končajo na Balkanu

Skrbi jih tudi dejstvo, da tovrstni posel na sivem vse bolj cveti. Velik del izrabljenih in tehnično zelo oporečnih vozil pa se kot bazo rezervnih delov proda avtomobilskim odpadom, predvsem na Balkanu. Na svoj račun pa zaradi odpadne slovenske avtomobilske pločevine pridejo tudi razni zbiralci oziroma preprodajalci odpadnih kovin.

Naša zakonodaja sledi trendom, praksa pa je daleč zadaj

Čeprav so se strokovnjaki v Celju strinjali, da ima Slovenija sicer to področje urejeno z dobrimi predpisi, ki so usklajeni z zahtevno evropsko zakonodajo, pa na drugi strani poudarjajo, da se zelo zatika v izvajanju le-te, na terenu torej.

Franci Lenart iz podjetja Ekomobil je dejal, da je uredba o izrabljenih vozilih sicer dobro napisana, kar pomeni, da so na institucionalni ravni pravila korektno zastavljena, izrabljenih vozil pa v sistem vseeno ne zajamejo.

"Računsko sodišče je pred šestimi leti ministrstvo za okolje zadolžilo za ukrepe, s katerimi bodo izpolnili okoljske cilje. Ministrstvo je nato navedlo vse ukrepe, ki pa jih v teh letih niso izvedli," je v Celju opozoril Lenart.

Največ težav ima Slovenija s tem, kako zajeti izrabljena vozila. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na predlog OZS in Trgovinske zbornice Slovenije že predlagalo ukinitev izjave o lokaciji, nadomestil pa naj bi ga finančni inštrument, torej dajatev na lastništvo vozila.

Lastnik bi bil plačila te dajatve razbremenjen šele ob prodaji vozila ali oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo.

Z davkom obremeniti lastniško neodgovornost?

Da se mora izjava o lokaciji nadomestiti z nekim drugim dokumentom ali takso, ki jo bo plačal lastnik vozila, je predlagal tudi Mirko Fifolt iz Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije: "Državljane bi bilo treba obremeniti, če niso odgovorni do svojega avtomobila."

S tem pa se je strinjal tudi Borut Mišica iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki meni, da nov ukrep letnega obnavljanja o lokaciji avtomobila ne bo prinesel želenih rezultatov: "Boljši bi bil davek na lastništvo avtomobila, ki bi prenehal, ko bi dali vozilo v izgradnjo ali pa ga izvozili. V Nemčiji denimo imajo davek na posest vozila."

Kriza domača dvorišča polni z odjavljenimi avtomobili

Darija Mohorič z ministrstva za notranje zadeve je razkrila, da iz prakse na upravnih enotah ugotavlja, da nastajajo zlorabe pri odjavah vozil iz prometa.

"Ne glede na to, da naši referenti stranke informirajo o njihovih dolžnosti in obveznostih, stranke tega ne jemljejo zares. Ugotavljamo tudi, da gre pogosto za prodaje vozila podjetjem, ki pa ta vozila prodajo spet drugim podjetjem v tujini. Hkrati pa smo v gospodarski krizi opazili, da vedno več ljudi odjavlja vozilo iz prometa, ker nimajo denarja za plačevanje obveznosti. To pomeni, da zares kar nekaj odjavljenih avtomobilov ostane doma, pred hišo."

Kronična težava Slovenije: premalo inšpektorjev

Na očitke o delu inšpektorjev je na celjskem sejmu odgovoril Dejan Mandič iz inšpektorata za kmetijstvo in okolje:

"Nadzor aktivno opravlja 50 inšpektorjev. 400 pa je predpisov, ki urejajo delovno področje okolja in narave, uredba o izrabljenih vozilih je le ena izmed njih. V 2012 smo opravili osem tisoč pregledov, v 2013 pa devet tisoč."

Zbrane je opozoril, da je glede na kadrovsko zasedbo okoljskega inšpektorata preveč optimistično pričakovati, da bodo ti inšpektorji lahko sami ugotovili, kam pri nas izgine 30 tisoč vozil letno.