VS ZN sprejel resolucijo proti spolnemu nasilju v oboroženih spopadih

Na koncu razprave, ki se je je udeležilo preko 60 predstavnikov držav, med njimi številni ministri oziroma ministrice, kakor tudi predstavniki agencij ZN, je VS ZN svet sprejel resolucijo, ki med drugim poziva, naj se spolno nasilje proti ženskam izključi iz dogovorov o amnestiji po koncu oboroženih spopadov. Prav nekaznovanost storilcev spolnega nasilja nad ženskami je največji krivec, da je spolno nasilje postalo vojna taktika, za ponižanje, ustrahovanje ali pregon določene etnične skupine.

Na problem nekaznovanosti je opozorila tudi Sanja Štiglic, ki je poudarila, da je takšno stanje nesprejemljivo in da množična posilstva ter druge podobne kršitve zahtevajo takojšen odziv Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), kakor tudi vseh drugih sodišč.

Spolno nasilje postalo metoda vojskovanja "Ženske so bile v času oboroženih spopadov vedno izpostavljene nasilju, v sodobni zgodovini pa je takšno nasilje postalo metoda vojskovanja. Čeprav osveščenost o tem narašča, pa dosedanja prizadevanja niso dovolj učinkovita za zaščito žensk v spopadih," je dejala slovenska veleposlanica.

VS ZN je imel podobno razpravo že lani, ko pa ni uspel sprejeti resolucije, ker so med drugim Rusija, Kitajska in Južnoafriška republike trdile, da to vprašanje ne zadeva posebej miru in varnosti in ne sodi na dnevni red VS ZN. Po letu dni se je stanje spremenilo, čeprav je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin še vedno namigoval, da ni navdušen nad pozornostjo, ki jo ta problematika dobiva v VS ZN.

Resolucija zahteva takojšen konec spolnega nasilja Kljub temu so resolucijo, ki zahteva takojšen konec spolnega nasilja, urjenje vojakov za občutljivost in zaščito žensk, disciplino ter utrditev sodnih in zdravstvenih sistemov za učinkovitejšo pomoč žrtvam, sprejeli soglasno. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je kot predstavnica predsedujoče države v juniju vodila sejo, je dejala, da je vprašanj o tem, ali zadeva sodi pred VS ZN dokončno konec.

Ključno vlogo VS ZN pri tem vprašanju je izpostavil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je povedal, da je žrtev vse več, poleg tega pa se nimajo kam zateči po pravico, saj jih družba zaradi stigme ponavadi zavrže. Tiste, ki si upajo prijaviti zločin, pa običajno razočara pravosodni sistem. Krivci ostanejo na prostosti in to podpihuje ponavljanje zločinov. "Nasilje proti ženskam je dobilo razsežnosti pandemije," je dejal generalni sekretar ZN in ponovno potrdil nično toleranco nasilja s strani pripadnikov mirovnih sil ali osebja ZN.

Za pregon krivcev so odgovorne države storilcev Ban Ki Moon je napovedal, da bo kmalu imenoval glasnika miru, ki se bo posebej ukvarjal s tem vprašanjem, že marca pa je začel svetovno kampanjo za prenehanje nasilja nad ženskami. Resolucija med drugim nalaga Banu, naj pripravi akcijski načrt za zbiranje informacij o nasilju proti ženskam in redno poroča VS ZN. Na problem nasilja s strani pripadnikov mirovnih sil so opozarjali tudi drugi. Riceova je poudarila, da so za pregon krivcev odgovorne države, iz katerih prihajajo storilci.

Razprava pred glasovanjem o resoluciji je med drugim izpostavila tudi problem premajhne zastopanosti žensk v procesih odločanja in pomanjkanja pozornosti pozitivni vlogi žensk v družbah prizadetih s spopadi. Slovenska veleposlanica je povedala, da je potrebno ženske vključiti v mirovne procese na vseh ravneh, tudi v pogajanja. Riceova je dejala, da je bilo v 60 letih zgodovine ZN na položajih posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN le sedem žensk. Zaradi tega je izrazila zadovoljstvo, da je Ban Ki Moon imenoval Danko Margarethe Loej za posebno predstavnico in vodjo misije ZN v Liberiji (UNMIL).