V manjših zdravstvenih domovih bo "katastrofa"

Brez dodatnega soglasja, ki ga zdaj zdravniki umikajo, lahko delavec na leto dela 170 ur več od polnega delovnega časa. Zdaj v več zdravstvenih domovih to kvoto presežejo v treh mesecih. Ker bo treba v vsakem primeru zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo, bodo zdravniki ure, ki jih bodo delali po rednem delovnem času, nadomestili kot proste dni in bodo ostali doma, ko bi bili sicer v ambulanti. Manjši zdravstveni domovi bodo zato imeli v ambulantah manj zdravnikov. Kaj bodo storili bolniki? V manjših zdravstvenih domovih imajo zaposlenih od pet do sedem zdravnikov in dežurstva pokrivajo z zdravniki iz drugih zdravstvenih ustanov in s samostojnimi podjetniki. Ker bodo tudi ti zdravniki delali manj, bodo morali njihovi zaposleni delati več dežurstev in manj v ambulanti.

V Sloveniji si vsak izbere osebnega zdravnika, zato je vprašanje, kaj bodo storili bolniki, ko jim bodo povedali, da njihovega zdravnika ni v ambulanti, ker je delal ponoči. Nekateri bolniki bodo čakali na svojega zdravnika, nekateri pa bodo zagotovo šli k drugim. Slovenski zdravniki se že zdaj pritožujejo, da so preobremenjeni.

Več bo akutnih bolnikov Čakalne vrste v ambulantah manjših zdravstvenih domov se bodo zagotovo podaljšale. Nekateri bolniki, ki bi se, če bi ambulante delale normalno, hitro pozdravili, bodo postali akutni, opozarja direktorica ZD Logatec Jasna Čuk Rupnik. Dlje kot bo trajala stavka, težje bo izničiti čakalne vrste in več bolnikov bo akutnih.

Za nujne primere bo v vsakem primeru zagotovljeno, saj za njih zdravniki poskrbijo najprej. Tudi če morajo zato pustiti delo v ambulanti. To je še en razlog, da bo najbolj trpelo primarno zdravstvo. Ko je minister za zdravje Dorjan Marušič dejal, da bo največ težav v manjših zdravstvenih domovih, je posebej poudaril šest zdravstvenih domov: Črnomelj, Ribnica, Idrija, Koper, Litija in Logatec. Tam smo preverili, kakšne težave pričakujejo.

Na dolgi rok ne bo zdržalo Vsi obljubljajo, da bo nujna medicinska pomoč delovala kot doslej, in napovedujejo, da bo trpelo redno delo zdravnikov, zato bodo daljše čakalne vrste v ambulantah. Na koncu bodo bolniki zagotovo na slabšem. Vsi se strinjajo, da sistem brez dodatnega dela prek polnega delovnega časa ne bo deloval.

Lilijana Špec, direktorica ZD Črnomelj: "Doslej je bil vsak zdravnik v ambulanti dostopen pet dni na teden, zdaj bo en dan manj, ker bo pokrival dežurno službo v okviru 40-urnega delovnika, kot dela vsak Slovenec. Ko bo v ambulanti, pa bodo najverjetneje imel večjo gnečo."

Majda Gnezda, glavna medicinska sestra v ZD Idrija: "Računam, da hudih pretresov ne bo. Verjetno bo za kronične bolnike daljši čas naročanja. Če je zdaj zdravnik naročal na tri dni, bo potem na pet dni. In pregledi se verjetno ne bodo izvajali tako kot doslej. Dolgoročno lahko nastane težava. Bolnik lahko počaka en teden, 14 dni, enkrat odložiš, dvakrat še mogoče, tretjič pa se zadeva lahko zaplete. Poslabšalo se bo tudi splošno vzdušje bolnikov, posebno ker jim ZZZS sporoča, da se nič ne bo spremenilo ."

Pavel Pajntar, direktor ZD Litija: "Vsak dan bo ena ambulanta manj, če bo kateri od zdravnikov odsoten, pa še več. Zagotovo bodo težave. Dolgoročno bo vedno težje. Septembra bo še šlo, potem pa ne vem, kako. A ljudje zaradi tega ne bodo umirali, kot je napovedoval Rajko Kenda. Težava bo tudi, da ne bomo izpolnili programa za zavarovalnico."

Matevž Ravnikar, direktor ZD Koper: "Ostajam optimist, da se bosta vlada in Fides dogovorila in se ne bo zgodilo, kar napovedujejo zdravniki. Če se bo, bo naš sistem nemoteno deloval do 5. oktobra, potem pa nam povsem zmanjka zdravnikov. Pojavile se bodo čakalne vrste, ki jih danes ni. Dlje kot bo trajalo, težje bo izničiti čakalne vrste. Če se ne bodo dogovorili, bomo do sredine septembra naredili krizni razpored in obvestili bolnike. A že danes opozarjam: tako delovanje ne bo vzdržno in dolgoročno pomeni nedelujoč zdravstveni sistem."

Jasna Čuk Rupnik, ZD Logatec: "Dovolj je, da ima človek osnovno šolo, da izračuna, da brez soglasja za dodatne nadure ne gre. Naših pet zdravnic dela poleg rednega dela še po 55 do 63 nadur na mesec. Zdaj bodo morale biti odsotne skoraj štiri dni v mesecu. To ne more trajati. Bila bi katastrofa pri bolnikih in zdravnikih. Že zdaj imamo previsoko glavarino, zdravniki nimajo dovolj časa za bolnike in jih ne zdravimo tako, kot bi jih lahko. Na koncu bomo škodovali bolnikom. To ni v interesu zdravnikov."

Peter Rus, direktor ZD Ribnica: "Ribnica ima osem zdravnikov, pet od teh jih umika soglasje. Poleg tega že šest mesecev iščemo dva zdravnika. Skoraj nemogoče bo zagotoviti normalno dostopnost. Za urgentne primere bo poskrbljeno, na primarnem zdravstvu pa je frekvenca prevelika, da bi jo lahko pokrili z manj ambulantnimi urami. Zato sploh ni vprašanje − težave je treba rešiti. Tudi če se bomo po enem mesecu ali tednu dogovorili, bo nemogoče za nazaj poskrbeti za vse bolezni, ki se bodo nabrale do takrat."