Kljub nasprotovanju krajevnega prebivalstva in uradne Slovenije Italijani neomajno nadaljujejo razvojne načrte tržaškega pristanišča in plinskega terminala v Žavljah.
"Italijani nas izsiljujejo," je prepričan naravovarstvenik Franc Malečkar, član mednarodne okoljevarstvene skupine Alpe Adria Green, enega od najglasnejših nasprotnikov načrtovanih gradenj na območju med Trstom in Miljami, to je že zdaj industrijsko in ekološko med najbolj obremenjenimi na Jadranu in v Sredozemlju.
Načrtujejo velikanski osmi pomol
Precej skrivnostno, tudi pred italijansko javnostjo, so vendarle zaokrožili širitveni načrti tržaškega pristanišča: okrepitev šestega pomola, podvojitev sedmega pomola in gradnja novega velikanskega osmega pomola, ki bi segal do polovice majhnega Miljskega zaliva.
Trst že zdaj krepko onesnažuje slovensko morje in zrak
Industrijski obrati v okolici Trsta in tržaško pristanišče že zdaj dokazano povzročajo škodo tudi na slovenski strani. "Temu prištejmo še, da je izpust tržaške kanalizacije le kilometer in pol stran od slovenskih teritorialnih voda," dodaja Malečkar.
Kar velja za njih, nočejo priznati nam
Obenem pa so Italijani odločno proti tretjemu pomolu koprskega pristanišča, pri čemer navajajo enake argumente in evropske direktive, ki jih Sloveniji odrekajo pri negativnem mnenju o italijanskih naložbah v Tržaškem zalivu. "Italijanske oblasti so za tretji pomol izdale negativno mnenje, še preden se je izteklo obdobje javne razprave," opozarja Malečkar, ki namiguje, da gre predvsem za maščevanje in izsiljevanje naših zahodnih sosedov.
Ali bi se Slovenija lahko odzvala hitreje in odločneje?
V primeru razvojnih načrtov koprskega pristanišča so Italijani brez odlašanja zahtevali presojo čezmejnih vplivov, Slovenija pa se ni dovolj hitro odzvala na razvojne načrte tržaškega pristanišča. To je v začetku meseca potrdil tudi dopis italijanskega ministrstva za okolje pokrajinskemu uradu Furlanije - Julijske Krajine za zaščito pred onesnaževanjem, v katerem so zapisali, da organizacija Alpe Adria Green ne more zahtevati vključevanja Slovenije v to razpravo in presojo, temveč mora to država zahtevati sama.
V začetku tedna pa je slovenski minister za okolje dr. Roko Žarnić na izrecno vprašanje le povedal, da je Slovenija pred slabima dvema tednoma zahtevala dokumentacijo o tržaškem pristanišču, a še niso dobili odgovora.
Svoje načrte ima tudi Slovenija
V senci žaveljskih načrtov ostajajo sorodni načrti na naši strani meje. "Slovensko-nemško podjetje TGE želi v Kopru graditi terminal za utekočinjeni zemeljski plin. Razlika je, da pri tem projektu ne bi uplinjevali z morsko vodo, kot to načrtujejo Italijani, temveč s plinom samim, dobili pa bi tudi termocentralo na plin, ki bi za gorivo uporabljala odpadno toploto uplinjanja," pojasnjuje Malečkar in dodaja, da je koprski občinski svet ta projekt že zavrnil tako iz varnostnih kot tudi ekonomskih razlogov.
Smrtni udarec koprskemu pristanišču?
"V krogu treh kilometrov se po mednarodnih konvencijah med pretakanjem plina z ladje ne sme nič premikati – v svojem Rovigu Italijani to upoštevajo. Ali si predstavljate, da bi se v krogu treh kilometrov vse ustavilo za tri ure – kdo bo še pripeljal kontejnerje v Koper? En evro koprskega pristanišča ustvari sedem drugih evrov, mi pa tega plina ne potrebujemo, vse to je za posel, za izvoz," je Malečkar utemeljil ekonomske zadržke, ki poleg ekoloških govorijo proti izgradnji plinskega terminala v Kopru.
Pomemben dan za usodo koprskega plinskega terminala
"Ministrstvo za gospodarstvo naj bi prav danes razpravljalo o dodelitvi energetskega soglasja. Če tega danes ne bodo potrdili, se bo vse skupaj ustavilo," je pristavil Vojko Bernard, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.
1
