Četrtek,
8. 9. 2011,
15.03

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 8. 9. 2011, 15.03

8 let, 7 mesecev

V Sloveniji imamo dva načina učenja plavanja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Pri nas učenje plavanja delimo na plavanje v nizki in globoki vodi. Petra Filipič, učiteljica plavanja pri Zavodu G-rega, pove, da se načina razlikujeta ter prinašata pozitivne in negativne posledice.

Izbira enega ali drugega načina poučevanja je odvisna predvsem od plavalne infrastrukture (kakšne bazene imamo na voljo), organizacije dela in delovnih pogojev.

Razlika med obema načinoma je, da se prilagajanje pri enem načinu začne v nizki, pri drugem pa v globoki vodi, nato pa naj bi se učenje plavanja pri obeh načinih nadaljevalo v globoki vodi.

Filipičeva vidi prednosti učenja v globoki vodi predvsem v tem, da se otrok že na samem začetku spozna z globoko vodo in se navadi nanjo, medtem ko je učenje v nizki vodi za otroka na začetku v fazi prilagajanja morda lažje, pozneje pa od otroka zahteva prehod iz nizke v globoko vodo. To lahko v marsikaterem otroku povzroči stisko in strah ter zahteva dodatno prilagajanje na globoko vodo.

"Učenje v globoki vodi je po drugi strani zahtevnejše s stališča zagotavljanja varnosti otrok in terja boljšo organizacijo dela (več učiteljev)," pojasnjuje Petra Filipič. "Zavod G-rega, ki se poslužuje metode učenja v globoki vodi, zato pri mlajših starostnih skupinah, na primer od tri do štiri leta, zagotavlja več učiteljev, kot jih sicer določa slovenski normativ za oblikovanje plavalnih skupin, ki je osem neplavalcev ali dvanajst plavalcev na enega učitelja plavanja," je še dodala.

Učenje plavanja je relativno dolgotrajen proces, saj je uspešnost učenja odvisna od mnogo dejavnikov, kot so plovnost otroka, odsotnost/prisotnost strahu, gibalne sposobnosti posameznika, stopnje prilagojenosti na vodo ob vključitvi otroka v plavalni tečaj, pogoji za delo … Zato težko vnaprej predvidimo, kdaj bo otrok splaval, dodaja Filipičeva.

Filipičeva, ki ima dolgoletne izkušnje z učenjem plavanja otrok, pravi, da sta najpomembnejša dejavnika, ki določata hitrost napredka pri učenju plavanja, plovnost in prisotnost oziroma odsotnost strahu. Plovnost določa specifična masa telesa ali razmerje med kostno, maščobno, mišično maso ter gostoto vode.

"Načeloma je plovnost prirojena, pri otrocih pa se na račun sprememb razmerja med omenjenimi komponentami ta še spreminja, vendar ne bistveno," je povedala profesorica plavanja Petra Filipič.

Kljub temu je, pravi Filipičeva, pomembneje kot to, kdaj bo otrok splaval, da splava s pravilnimi gibi.