Se zaradi družbenega "jet laga" redimo?

Družbeni "jet lag", pojem, ki so ga opredelili evropski strokovnjaki, se nanaša na neusklajenost med naravno in družbeno uro. Družbeni ritem določa čisto drugačen urnik, kot bi ga sicer narekovala narava in naše telo. Če se med tednom zbujate z budilko, med konci tedna pa ob različnih urah vstajate brez nje, je to jasen dokaz, da gre za razhajanja. To pomeni, da vaše telo neprestano krmari med različnimi "časovnimi območji", družbenim in naravnim, rezultat pa je neprestano pomanjkanje krepčilnega spanca.

To potrjuje raziskovalec z münchenskega medicinskega inštituta Till Roenneberg, ki pravi, da nas med delovnim tednom budilka največkrat predrami sredi naše biološke noči. Konci tedna so tako med drugim namenjeni spanju, s katerim želimo nadoknaditi neprespane noči.

Posledice nepravilnega spanja so lahko različne, po zadnjih Roennebergovih raziskavah naj bi to vplivalo celo na čezmerno težo. V analizi, v katero so vključili 65.000 odraslih, so ugotovili, da je pri ljudeh, pri katerih se urnik spanja razlikuje med tednom in koncem tedna, trikrat več možnosti za čezmerno težo kot pri tistih, ki se vsak dan zbujajo ob enaki uri. Večja ko je razlika med vstajanjem, debelejši je lahko človek.

Neredni ritem spanja in budnosti pa je poleg navedenega, ki dobiva vse trdnejšo znanstveno podlago, čeprav še ne neizpodbitne, lahko vzrok še za marsikatero drugo zdravstveno težavo – depresijo in kronične bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen. Nedavna raziskava je pokazala, da imajo tisti, ki delajo v nočno-dnevnih izmenah vsaj leto ali dve, za pet odstotkov več možnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo. Po desetih letih takšnega ritma pa celo 40 odstotkov. Del težav zaradi vstajanja takrat, ko naj bi še spali, pa je velikokrat povezan tudi s tem, da ob zgodnjih urah praviloma ne zajtrkujemo, če že, pa največkrat zaužijemo nezdrav obrok. Poleg tega ob teh nenavadnih urah telo hranimo takrat, ko na to sploh ni pripravljeno. Vse to pa vpliva na telesno težo. Prav tako se neprespani ljudje pogosto manj gibljejo, pijejo več alkohola in zaužijejo več kofeina, velikokrat pa tudi kadijo.

Individualni ritem spanja in budnosti

Roenneberg pojasnjuje, da bi upoštevanje posameznikovega ritma spanja in budnosti vplivalo tako na splošno zdravje kot tudi na ekonomijo: "Zakaj ne bi raje, kot da se morajo jutranji ljudje in nočne ptice prilagajati enakemu ritmu, urnike prilagodili posameznikovim cirkadianim ciklom? Rezultat bi bili zagotovo spočita in zdrava populacija ter produktivnejša delovna sila."

Ideja je seveda odlična, a verjetno zelo nerealistična. Prav tako je danes ob čezmernem delu za marsikoga nepredstavljivo, da bi si privošči celo noč spanja. A vseeno: cilj naj bo, da v posteljo vsak dan odhajamo ob enaki uri in prav tako ob enaki vstajamo. Optimalne spalne navade boste dosegli, če si boste ob tem zagotovili še od sedem do devet ur spanja, ki je potrebno za normalno delovanje.

"Vstajanje ob zvokih budilke je relativno mlada okoliščina kulture. In je dokaz, da nismo dovolj spali. To pa je tudi razlog za našo kronično utrujenost,” pravi Roenneberg. Kakovostno spanje, ki mora biti optimalno tudi v količini, pa je zagotovilo za naše uspešno delo in zadovoljno življenje, še zatrjuje raziskovalec.