Klopi napadajo

Klopi so namreč prenašalci dveh nevarnih bolezni, klopnega meningoencefalitisa in limske boreiloze. Najnevarnejši meseci za okužbo so ravno spomladi, okužimo pa se lahko vse tja do novembra. Število okužb je odvisno od vremenskih dejavnikov, ki vplivajo na biološko aktivnost klopov. Ti dejavniki pa vplivajo tudi na število malih gozdnih sesalcev, s krvjo katerih se klopi hranijo. Največ okuženih klopov v Sloveniji je na Gorenjskem, Notranjskem, na celjskem območju, v ljubljanski regiji in na Koroškem. Pogosteje zbolevajo moški, okužba pa je zelo pogosta tudi pri otrocih. Žal za boreliozo cepivo ne obstaja, lahko pa se cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu.

Virus v slini

Virus meningoencefalitisa je v klopovi slini in je zelo odporen proti zunanjim vplivom. Uniči ga le vročina in suho okolje. Človek se okuži z vbodom okuženega klopa, z uživanjem okuženega mleka ali z laboratorijsko okužbo.

Klopi se nahajajo v nizkem rastju in v prsti in ne zmorejo priplezati višje kot 20 do 70 centimetrov po travi in grmovju, ko iščejo gostitelja. Najpogosteje jih dobimo pri sprehodih po travnikih in obronkih gozdov. Ko najde primerno mesto, se klop prisesa na kožo in se hrani z našo krvjo. Prej kot ga opazimo, manjša je verjetnost za okužbo.

Pravilno odstranjevanje Pri odstranjevanju moramo uporabiti dobro pinceto, da ga lahko primemo čisto pri koži. Nato ga odločno potegnemo iz kože, ki jo potem umijemo z milom in toplo vodo. Klopa ne zmečkamo, ampak ga zavijemo v plastično folijo in uničimo. Če klopa zmečkate z rokami, si takoj očistite kožo z alkoholom. Ne uporabljajte olja, kreme ali laka za nohte, da bi klopa lažje odstranili, saj se klop začne dušiti in v vas »izbruha« svojo notranjost.

Kako prepoznati klopni meningoencefalitis?

KME ali klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki napada živčevje in lahko povzroči blago ali hudo bolezen s trajnimi posledicami. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi bolezenski znaki se pojavijo po 6 - 14-dnevni inkubaciji, ko virus vstopi v krvni obtok. Opazimo zvišano telesno temperaturo, smo utrujeni in se slabo počutimo, boli nas glava, imamo bolečine v mišicah in žrelu, pojavijo se težave, ki navadno spremljajo virusne okužbe. Po nekaj dneh telesna temperatura pade in počutje se izboljša. Resnejši simptomi, ki kažejo na prizadetost osrednjega živčevja, se običajno pojavijo nekaj dni do tri tedne kasneje. To se zgodi, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Takrat opazimo porast telesne temperature, ki ga spremljajo hud glavobol, slabost, bruhanje in otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika ter težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti, redko pa paraliza rok in nog.

Učinkovitega zdravila ni, zdravljenje obsega zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin, kritje tekočinskih in elektrolitskih potreb, poskušajo pa tudi zmanjšati otekanje možganovine.

Lahko se cepimo Proti KME se lahko cepimo. Osnovno cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva. Če se osnovno cepljenje začne spomladi ali poleti, ko potrebujemo hiter imunski odziv, damo prvi in drugi odmerek v razmaku dveh tednov, tretji odmerek pa 5 do 12 mesecev po drugem odmerku. Prvi poživitveni odmerek potrebujemo tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na 3 do 5 let. Cepljenje je priporočljivo za vse prebivalce, ki prebivajo v žariščih bolezni, spodnja meja za cepljenje pa je eno leto. Na mestu vboda se lahko pojavi bolečina, rdečica ali blaga oteklina, ki po nekaj dneh izginejo. Cepite se lahko v zavodih za zdravstveno varstvo in v nekaterih drugih ambulantah.