Top 10 podob proletariata

Kljub temu je pred delavskim praznikom prav, da si ogledamo deset najbolj ikoničnih podob proletarcev.

10. Aleksej Stahanov na naslovnici Tima

Aleksej Grigorjevič Stahanov je bil sovjetska delavska ikona sredi tridesetih let 20. stoletja. Rudar, ki je postavil vse mogoče rekorde v produktivnosti. Enaintridesetega avgusta 1935 je v petih urah in 45 minutah nakopal 102 toni premoga, 19. septembra pa v eni izmeni rekordnih 227 ton. Kot primer vzornega in predanega delavca so ga 16. decembra istega leta ovekovečili na naslovnici revije Time. Stahanov je bil nagrajen z vsemi mogočimi sovjetskimi ordeni, pozneje pa je rudnik zamenjal za direktorsko pisarno.

9. Gustave Courbet: Kamnoseki

Gustav Courbet je francoski realistični slikar, ki je sicer bolj znan po sliki Izvor sveta, ki prikazuje ženske genitalije, a je v svojih motivih rad upodabljal tudi delavce. Slika Kamnoseki (Les Casseurs de pierres) je nastala leta 1850, ko je bila tudi razstavljena na pariškem Salonu. A slavna je postala šele po drugi svetovni vojni. Februarja 1945 je bila namreč skupaj s preostalimi 154 slikami uničena v transportu nacističnih umetnin iz gradu Königstein pri Dresdnu. Konvoj so zbombardirale zavezniške sile in Courbetova kamnoseka sta za vedno izginila.

8. Vincent van Gogh: Jedci krompirja

Francoski impresionist je Jedce krompirja naslikal aprila 1885, medtem ko je bival v nizozemskem Nuenenu. Skico je poslal bratu Theu, a ta ni bil navdušen nad motivom. Vincent pa je vztrajal. Namenoma je izbral grde modele, saj je hotel, da bi bila slika naravna in nepokvarjena ter po njegovem mnenju prikazuje ljudi, ki so si s svojimi rokami priborili hrano. Dolgo časa je menil, da je to njegova najboljša slika. Zdaj jo hranijo v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu, leta 1991 pa so jo skušali ukrasti, a je kraja spodletela.

7. Kitajski propagandni plakati

Eden najlepših primerov komunistične propagande v umetnosti so kitajski propagandni plakati. Ti so sovjetske vzore popeljali v popolnoma nove višave veličine komunizma, z barvitostjo podob pa ustvarili podobe, ki so postale pop fenomen, ki ga sodobna kitajska umetnost z veseljem transformira. Ni treba poudarjati, da so podobe delavcev na plakatih vedno ideološke. Prva serija proletarskih plakatov se je pojavila med letoma 1956 in 1960, ko je bila na vrsti faza Velikega skoka naprej. V petnajstih letih naj bi Kitajska s pomočjo pridnih delavcev prehitela Anglijo. No, eksperiment se je končal z veliko lakoto. Ostale so podobe srečnih delavcev in dejstvo, da je Kitajska postala velesila petdeset let pozneje.

6. Arif Heralić na bankovcu za deset dinarjev Največja jugoslovanska proletarska ikona je brez konkurence Arif Heralić, jeklar iz Zenice, ki ga je leta 1954 fotografiral N. Bibić, fotograf Borbe. Ko so fotografijo objavili v časopisu, se je zdela idealna za prenos na bankovec. Tako je delavec Arif postal podoba na bankovcu za 1000 dinarjev, ki je po denominaciji postal bankovec za deset dinarjev. Mali rjavi papir je bil v obtoku do leta 1981.

Če je bankovec osrečil marsikaterega mulca, ki si je z njim lahko kupil žvečilko, je delavec Arif končal klavrno. Invalidsko upokojen je leta 1971 umrl v izjemni revščini.

5. Sebastião Salgado: Delavci Brazilski fotograf Sebastião Salgado je svoje delo posvetil socialni fotografiji. Sprva se je posvetil projektu Delavci, kjer je v različnih državah fotografiral proletariat. Iz te serije so najbolj ikonične fotografije rudarjev v brazilskem rudniku zlata Serra Pelada, ki so pravi prikaz delavskega pekla. Leta 1993 je začel projekt Migracije. V 43 državah sveta je fotografiral sezonske delavce. Največ pozornosti je posvetil delavcem, ki so zapustili svoje vasi in se preselili v velika mesta, kjer živijo v še večji revščini. Salgado, zaprisežen marksist, v ljudeh ne želi vzbujati slabe vesti, temveč želi le, da začnejo razmišljati.

4. Dorothea Lange: Sezonska delavka z otroki Leta 1935 je fotografinja Dorothea Lange skupaj z možem ekonomistom preučevala razmere, v katerih so živeli sezonski delavci v Kaliforniji. V času velike gospodarske krize so se selili iz kraja v kraj v upanju, da bodo našli delo. V enem od kampov je zagledala mater s sedmimi otroki. Povedala ji je, da jedo ptice, ki jih ulovijo otroci, in ostanke zelenjave, ki jo najdejo na poljih. Njen mož je šel v vas spraševat, ali je kaj dela na bližnjih poljih graha. Nastala je fotografija, ki je postala najbolj znana podoba velike gospodarske krize. Štirideset let pozneje je ženska na fotografiji dobila ime: Florence Owens Thompson. Z močno voljo je vzgojila vseh sedem otrok in umrla leta 1983.

3. Boris Vugrinec: Stavka rudarjev na Kosovu Dvajsetega februarja 1989 je v rudnikih na Kosovu ostalo več tisoč rudarjev, ki so protestirali proti spremembam srbske ustave, ki bi Kosovu odvzele avtonomijo. Tisoč tristo rudarjev je skupaj z razstrelivom ostalo globoko pod zemljo v rudniku v Starem trgu pri Trepči. Začeli so z gladovno stavko, ki je trajala od 4. do 27. februarja 1989. Protest rudarjev je na veliko ogorčenje Srbije podprla slovenska politika z zborovanjem v Cankarjevem domu. To je bila prva velika razpoka razpada države. Vse to je na fotografiji iz rova zaobjel fotoreporter Večera Boris Vugrinec. Nastala je fotografija, ki je postala ikona začetka razpada Jugoslavije.

2. Charles C. Ebbets: Kosilo na vrhu nebotičnika

Fotografija enajstih delavcev, ki na jeklenem tramu visoko nad New Yorkom malicajo, je bila posneta 29. septembra 1932 in bila tri dni pozneje objavljena v New York Herald Tribune. Postala je najbolj znamenita fotografija gradnje nebotičnikov, ponatisnjena na mnogih plakatih. Zanimivo je, da so avtorstvo fotografije določili šele leta 2003, po mesecih raziskovanja. Do takrat je veljala kot delo neznanega avtorja. Takrat so svojci tudi potrdili identitete vseh enajstih delavcev: med njimi so Indijanec, Irec, Šved in Slovak Gusti Popovič.

1. Laibach Kunst: Metalec Ena prvih podob, ki jih je sproducirala Laibach Kunst, predhodnica irwinov, je bil leta 1980 objavljen lesorez Metalec. Skupaj z lesorezom trboveljske cementarne velja za začetno podobo NSK retroavantgarde, verjetno najbolj fascinantnega slovenskega umetniškega gibanja s preloma tisočletja. Metalec je že zaobjemal vse principe poznejše NSK estetike. Metalec je bil razstavljen leta 1981 v Beogradu, na uradno prvi Laibachovi predstavitvi Ausstellung Laibach Kunst.