TOP 10 najslabših naslovnic glasbenih albumov 2010

CocoRosie: Grey Oceans

Severnoameriški sestri, ki delujeta pod imenom CocoRosie, sta za svoj novi album izbrali podobo, na kateri izstopa njuna fotografija z brki, sporočilo naslovnice pa ni najbolj jasno. Glasbenici sicer slovita po ekscentričnosti, kar pa ne pomeni, da lahko font na naslovnici njunega albuma Grey Oceans deluje, kot da bi oblikovalec namerno izbral najbolj neprimernega in ga dodal še bolj neprimernemu ozadju.

Rusko: O.M.G.

Britanski producent Rusko, ki slovi kot eden izmed glavnih glasnikov žanra z imenom dubstep, si je za naslovnico albuma O.M.G. izbral lastno fotografijo, na kateri se iz njegovih ust vali dim, ki s svojo gostoto namiguje na uporabo marihuane. Ob ne ravno privlačni fotografiji, si bo marsikdo v glavi upravičeno izrekel prevedeni naslov albuma: O moj bog!

Pendulum: Immersion

Avstralska skupina Pendulum je svetovno prepoznavnost dosegla z značilnim surovim zvokom, s katerim je žanr drum and bass postal priljubljen tudi med širšo množico. Prav zato preseneča njihova izbira naslovnice za album Immersion, saj jo krasi romantična podoba dveh podvodnih zaljubljencev, ki bi svoje mesto prej našla na kakšnem albumu s sprostitveno glasbo.

Paul Chambers: Yeah techno

Belgijski producent Paul Chambers se na naslovnici albuma Yeah techno predstavi kot uglajen glasbenik, ki z ročnim sintetizatorjem zvoka dominira nad mestno silhueto, ki jo namesto stolpnic krasijo legendarni modeli sintetizatorjev zvoka. Resnica je daleč od tega, saj Chambers predstavlja novi val plesne elektronike, ki s technom nima prav dosti skupnega, za to vrsto novodobnih producentov pa je značilna predvsem uporaba programske opreme, zato je podoba sintetizatorjev na naslovnici povsem zlagana.

Michael Morph: Something for the weekend

Michael Morph na naslovnici novega albuma proslavlja svojo metamorfozo, ki pa ni podkrepljena z zvočno kuliso, saj je tipično trendovska in se naslanja na celo vrsto glasbenih žanrov, ki trenutno dominirajo na plesiščih po celem svetu. Pri takšnem kolažu, ki krasi naslovnico, bi upravičeno pričakovali resnejšo glasbo.

Jeff Beck: Emotion & Commotion

Britanski kitarist Jeff Beck je za naslovnico albuma Emotion & Commotion izbral že večkrat videno podobo beloglavega orla, ki leti s kitaro v krempljih. Simbolika je vsekakor močna, če le ne bi bila ta podoba v zadnjega pol stoletja videna že neštetokrat. Beck je sicer zares odličen kitarist, na novem albumu se mu pridruži tudi odlična vokalistka Joss Stone, a oblikovanje naslovnice bi vsekakor moral prepustiti profesionalcem.

James Holden: DJ Kicks

Britanski producent in DJ James Holden glasbeno krmari med technom in tranceom, njegovo zadnje delo pa je miks za slovito serijo DJ Kicks, ki izhaja pri založbi !K7. Na začudenje mnogo oboževalcev si je Holden za naslovnico izbral fotografijo, ki bi bolj ustrezala ovitku albuma najstniške fantovske skupine.

Gorillaz: Plastic beach

Gorillaz so si z unikatnimi risanimi junaki ustvarili zelo prepoznavno grafično podobo, ki je dobro dopolnjevala njihovo glasbo, zato izbira naslovnice za album Plastic beach preseneča. Bolj kot na modne čase eklektične elektronike namreč spominja na čase psihedeličnega rocka.

Cold Cave: Life magazine

Newyorški posebneži Cold Cave so z albumskim singlom Life magazine presenetili in navdušili glasbene kritike. To pa zagotovo ne drži za naslovnico, na kateri se tetoviran moški spopada s solzami. Podoba na albumu bi zagotovo bolj sodila najstniškemu fenomenu t.i. emo glasbe kot eksperimentalni synthpop zasedbi.

Venetian Snares: My So-Called life

Kanadski "noize" posebnež Aaron Funk je pod psevdonimom Venetian Snares postal eden izmed vodilnih imen, ko govorimo o žanru IDM. Kratica IDM pomeni inteligentna plesna glasba, tega pa ne bi mogli reči za naslovnico njegovega albuma My So-Called life. Ta s podobo ptice in električnega droga ne predstavi prav nobene podrobnosti iz njegovega življenja, na kar namiguje naslov albuma.