Ponedeljek,
19. 9. 2011,
8.25

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 19. 9. 2011, 8.25

9 let, 2 meseca

TOP 10 najbolj mučnih lepotnih trendov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V 21. stoletju se zaradi lepote polnimo s silikonom, botoksom in še marsičim, včasih si damo kaj tudi odrezati. Katerim bolečim lepotnim postopkom pa so se ljudje udinjali v preteklosti?

10. Prevezovanje prsi Lepotni ideali so se morda najhitreje spreminjali v moderni dobi. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila tako idealna ženska postava podobna deški, drobna in brez oblin, s pristriženimi lasmi. Ženske so si zato pogosto prevezovale prsi, da bi bile čim neopaznejše.

9. Povezovanje glave Preoblikovanje strukture lobanje v različnih oblikah opazimo pri starih Egipčanih, avstralskih Aboriginih, severnoameriških Indijancih, Hunih, Majih in nekaterih germanskih plemenih. Ameriški staroselci so glavo zravnali, Egipčani in Maji pa so imeli raje lobanje, podaljšane nazaj. To so dosegli s povezovanjem glave dojenčkov, ki se je začelo pri enem mesecu in končalo pri šestih. Namen preoblikovanja lobanje naj bi bil predvsem estetski, hkrati pa naj bi dajal vtis večje inteligence.

8. Gejše Čeprav se zdi večini najbolj grozljivo to, da so gejše svilnato bledo polt dosegle z nanašanjem pripravka iz izločkov ptic in rib, pa je dolgotrajna preobrazba v ta japonski ideal lepote obsegala tudi boleče česanje in spenjanje las, ki ga je nadgradila še težka lasulja. Gejše so bile obenem skrbno povite v kimono in obute v visoke sandale, v katerih so lahko zgolj stopicljale.

7. Ploščice v ustnicah Raztegovanje ušesnih mečic se morda marsikomu zdi čudaško, a raztegovanje ustnice s pomočjo ploščice je zaradi občutljive vloge ust še za korak manj razumljivo. Nekatera plemena v Etiopiji prehod iz pubertete v ženskost zaznamujejo tako, da deklicam pri petnajstih ali šestnajstih letih, kar naj bi bilo približno leto dni pred poroko, zarežejo pod ustnico in v nastalo odprtino vstavijo leseno deščico, zato da se rana ne bi zarasla. Deščico pozneje zamenjajo z lesenim valjem, postopek pa je končan, ko je brazda pod ustnico dovolj velika, da lahko ženska nosi okroglo glineno ploščico.

6. Obroči za podaljševanje vratu Dolg vrat velja za privlačnega v mnogo kulturah, a z najdaljšimi se lahko vsekakor "pohvalijo" ženske v odročni begunski vasi blizu meje med Tajsko in Mjanmarom. Pleme Karen ne buri duhov le zaradi žensk z dolgimi vratovi, ki jih podaljšujejo z natikanjem obročev od mladih let, ampak tudi zaradi njihove turistične privlačnosti. Tradicija naj bi se namreč ohranja tudi zato, ker tamkajšnjim ljudem omogoča preživetje s pomočjo radodarnih turistov, hkrati pa naj bi tajske oblasti Karene, ki so pribežali iz Mjanmara, prisilno zadrževale na svojem ozemlju prav zaradi njihove zanimivosti za turiste.

Obroče začnejo ženske okoli vratu nositi že pri petih letih, z leti pa jih imajo čedalje več. Zadnji obroč si nataknejo pred poroko, odrasla ženska pa naj bi tako na vratu nosila med 22 in 27 bakrenih obročev, ki tehtajo od pet do sedem kilogramov. Manj znano dejstvo je, da se ženskam pravzaprav ne podaljšuje vrat, temveč se zaradi teže obročev nivo ključnice pomakne navzdol.

5. "Razkošne" lasulje Lasulje so bile v modi kar nekaj časa, v 18. stoletju pa je veljalo, da morajo biti čim večje in razkošnejše. Premožne dame, ki so zahajale na kraljevi dvor, so bile znane po svojih izumetničenih naglavnih okraskih, ki so jih pritrdile s pomočjo prašičje maščobe. Ta je seveda privlačila uši in druge žuželke, zato palčke, s pomočjo katerih so se dame praskale po srbečem skalpu, niso bile nič nenavadnega.

4. Odstranjevanje dlak V renesančni dobi so si ženske in moški nezaželeno dlako po telesu odstranjevali s pomočjo doma narejenih depilacijskih krem, ki so vsebovale koži izjemno neprijazne sestavine, kot je arzen. Ta je dlačice dobesedno izžgal. Nič kaj dobro se ni godilo niti ženskam v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ki so si med pomanjkanjem zaradi 2. svetovne vojne dlačice menda v obupu odstranjevale tudi s pomočjo smirkovega papirja. Britvica se kar naenkrat zdi skoraj prijetna ...

3. Stezniki Stezniki so eden najbolj znanih lepotnih pripomočkov, ki se nam dandanes zdijo privlačni, včasih pa so bili bolj podobni mučilnim napravam. V viktorijanski dobi so ženske steznike zategovale tako ozko, da so jim ti polomili spodnja rebra in jim spremenili lego notranjih organov okoli pasu. Stezniki so bili sicer v modi že veliko prej; za časa vladanja francoskega kralja Ludvika XIV. (1638–1715) naj bi bil zaželen obseg ženskega pasu le 45 centimetrov. Pregovorno pogosto omedlevanje zveni nekako logično, kajne?

2. Strupena ličila Po enem najsmrtonosnejših lepotnih pripravkov so posegale ženske pred in med časom vladanja britanske kraljice Elizabete I. (1533–1603). Že več kot dve stoletji je bila namreč v modi bleda polt, ki so jo modno osveščene dame dosegle z mešanico, katere sestavina je bil tudi beli svinec. Ta je zelo strupen in je na koži povzročil grde razjede, da bi jih ženske prikrile, pa so nanesle še več belega svinca.

Strup je povzročal tudi izpadanje las (tudi znameniti Elizabetini rdeči lasje so bili v poznejših letih v resnici lasulja), v najhujšem primeru pa celo smrt. Kljub grozljivim stranskim učinkom so beli svinec kot strup priznali šele leta 1634, po približno tristoletni uporabi.

Strupu so se redno izpostavljali tudi Egipčani. Tako moški kot ženske so uporabljali mešanico ogljika in temnega svinca ali bakreno rudo, ki so jo redno nanašali okoli oči ter tako zadovoljevali duhovne in estetske vrednote. Svinec je kakopak strupen in lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzroči tudi komo in smrt.

1. Povezovanje nog na Kitajskem Na Kitajskem je tradicija, ki se je začela v 10. stoletju, narekovala, da morajo biti ženska stopala čim manjša – ideal je bil osem centimetrov. Da so to dosegli, so deklicam med tretjim in štirinajstim letom starosti zlomili stopalo pri nartu in jim ga spodvili pod nogo. Bolečine so morale biti neopisljive in so za vedno pohabljene ženske spremljale vse življenje. S tako deformiranimi nogami je namreč nemogoče stati več kot nekaj minut skupaj, premikanje pa je še posebej težavno. Tradicijo so oblasti prepovedale šele leta 1949.