Med poplavo filmov, posnetih po romanih, je še vedno nekaj odličnih knjig, ki filmske priredbe zaradi različnih razlogov še niso doživele, čeprav so bile nekatere že zelo blizu.
1. Srce teme – Joseph Conrad (režija Orson Welles)
Ko je Orson Welles prišel v Hollywood leta 1939, si je za prvi film izbral predlogo romana Srce teme Josepha Conrada, kjer bi bil ves film posnet z vidika kapitana Marlowa. Welles ga je celo nameraval odigrati sam, vendar je za tiste čase inovativna tehnika snemanja proračun filma tako dvignila, da je ta presegel pogodbene dogovore, snemanje filma pa so preklicali. Welles je za svoj prvi film nato izbral Državljana Kana.
2. Zarota cepcev – John Kennedy Toole (režija Harold Ramis ali David Gordon Green)
Zarota cepcev, za katero je John Kennedy Toole leta 1981 prejel Pulitzerjevo nagrado, je imela že pred izidom pot, polno ovir. Knjigo je našla avtorjeva mati 11 let po njegovem samomoru, izdajo pa je zavrnilo kar nekaj založniških hiš, zato ni čudno, da so propadli tudi poskusi filmske adaptacije. Prve se je lotil Harold Ramis, ki je v glavnih vlogah videl Richarda Pryorja in Johna Belushija, a je projekt propadel zaradi Belushijeve smrti leta 1982. V začetku novega tisočletja sta priredbo napisala Steven Soderbergh in Scott Kramer, režiral naj bi jo David Gordon Green, glavno vlogo pa naj bi igral Will Ferrell. A filma nikoli niso posneli, delno zaradi zavlačevanja hiše Paramount, delno pa zato, ker je mnogo lokacij v New Orleansu uničil hurikan Katrina.
Čeprav so uspešno priredili McCarthyjev roman Ni dežela za starce, se Krvavega poldnevnika ni lotil še nihče. Govorilo se je o režiserjih, kot so Čeprav so uspešno priredili McCarthyjev roman Ni dežela za starce, se Krvavega poldnevnika ni lotil še nihče. Govorilo se je o režiserjih, kot so Ridley Scott, Todd Field in celo James Franco, najbolj mamljiva pa se je zdela ideja Terrencea Malicka, kjer naj bi glavno vlogo igral Gene Hackman.
4. The Stand – Stephen King (režija George A. Romero)Stephen King in George A. Romero sta leta 1982 posnela Creepshow in že takrat je King napovedal, da je to zgolj ogrevanje. Z uspehom filma sta želela pridobiti zaupanje velikih produkcijskih hiš in nato skupaj posneti The Stand. Po večletnem trudu sta s pomočjo Rospa Pallenberga vendarle roman spremenila v scenarij, film pa bi trajal približno tri ure. A hiša Warner Brothers je od projekta odstopila, film pa je na koncu postal televizijska miniserija, kjer najbolj kočljivih prizorov iz knjige seveda ni bilo.
5. Peščeni planet – Frank Herbert (režija Alejandro Jodorowsky)
Filmska priredba znanstvenofantastične mojstrovine Franka Herberta je sicer uspela leta 1984 Davidu Lynchu, a pred tem je bil v sedemdesetih letih v načrtu velik projekt, ki naj bi ga režiral Alejandro Jodorowsky. Ta je imel v načrtu deseturni epski film, v katerem bi igrali Salvador Dali, Orson Welles, Mick Jagger, Geraldine Chaplin in David Carradine, glasbo je pripravljala skupina Pink Floyd, posebne učinke pa H. R. Giger in Dan O’Bannon, ki sta pozneje delala na Osmem potniku. Samo za predprodukcijo so porabili dva milijona dolarjev, a scenarij naj bi bil debel kot imenik in povsem zunaj nadzora. Denarja je zmanjkalo in projekt so opustili, pripravljajo pa dokumentarec o tem propadlem projektu.
6. Don Kihot – Miguel de Cervantes (režija Terry Gilliam)
Film Terryja Gilliama, v katerem je poskušal združiti Cervantesov klasični roman s sodobno satiro, predstavlja eno najtežavnejših filmskih produkcij zadnjih časov, po vrhu vsega pa so vse težave posnete. Ko so začeli snemati jeseni 2000, je Gilliam namreč najel dva filmarja, da posnameta dokumentarec o snemanju kot dodatni material za DVD, ta pa sta posnela propad projekta, ki je stal 32 milijonov dolarjev. Keith Fulton in Louis Pepe sta tako lahko leta 2002 izdala dokumentarec Lost in La Mancha, medtem ko se je Gilliam trudil oživeti projekt. Nazadnje je v glavni vlogi postavil Roberta Duvalla in Ewana McGregorja, a le mesec in pol pred premiero je Gilliam ponovno izgubil financiranje, od filma pa je ostal samo "The Making Of".
7. Skrivna zgodovina (The Secret History) – Donna Tartt (režija Alan J. Pakula)
Prodajna uspešnica iz leta 1992 je že takoj po izidu privabljala potencialne režiserje. Omenjala so se imena, kot so Scott Hicks, Christopher Hampton in Jake Paltrow, s katerim naj bi kot producentka sodelovala njegova sestra Gwyneth. Najprivlačnejša je bila možnost, da bi film režiral Alan J. Pakula, ki je na primer režiral Vse predsednikove može, a je leta 1998 umrl, film pa je ostal neposnet.
8. Sitting Pretty – Al Young (režija Bill Cosby)
Režiserske sposobnosti Billa Cosbyja smo lahko v omejenem obsegu videli v njegovi nadaljevanki The Bill Cosby Show, a njegov načrt je bil posneti film po romanu Ala Younga Sitting Pretty. Young je priredil scenarij, Cosby pa naj bi film režiral, v njem tudi zaigral in zanj napisal glasbo. Film so že napovedovali v reviji Variety, a iz neznanih razlogov ni bil nikoli posnet.
9. Fletch Won – Gregory McDonald (režija Kevin Smith)
Leta 1985 so s Chevyjem Chasom v glavni vlogi izdali film Fletch, posnet po romanih Gregoryja McDonalda. A film ni ravno sledil ideji romanov, še manj pa njegovo nadaljevanje leta 1989, Fletch Lives. Nekaj let pozneje je pravice odkupil Miramax in režijo ponudil Kevinu Smithu, ki je ravno slovel po režiji filma Chasing Amy. Smith se je odločil za priredbo romana Fletch Won, a se je zapletlo pri igralcih. Smith je vztrajal pri Jasonu Leeju, a so pri Miramaxu menili, da Lee ni dovolj velik igralec za film, iz katerega bi lahko razvili franšizo. Omenjali so še Bena Afflecka, Brada Pitta in Chrisa Rocka, a Smith je vztrajal pri Jasonu Leeju in filma nikoli niso posneli.
10. Lovec v rži – J. D. Salinger (režija Jerry Lewis)
Kultni roman J. D. Salingerja je izšel leta 1951 in vse od takrat so se nešteti filmski ustvarjalci poskušali lotiti filmske priredbe. A Salinger je bil neumoren pri svojih prepovedih, še posebej pri negativni izkušnji, ki jo je imel s priredbo njegove kratke zgodbe Stric Wiggily v Connecticutu. Za pravice so se grebli producenta Sam Goldwyn in Harvey Weinstein, režiserji Billy Wilder, Elia Kazan in Terrence Malick ter igralci Jack Nicholson, Marlon Brando in Leonardo DiCaprio. Še najgrozljivejša se je zdela ideja Jerryja Lewisa, za katerega naj bi celo Salinger trdil, da si na vse pretege poskuša pridobiti pravice za snemanje, vlogo Holdena Caulifielda pa naj bi odigral kar sam, čeprav se je za pravice boril v sedemdesetih letih, ko se je bližal svojemu 50. letu. Verjetno Salingerjeva trma le ni bila zaman.
2
