TOP 10 istospolno usmerjenih literatov

10. Ali Smith Škotska pisateljica Ali Smith je spisala vrsto romanov, dve drami in izdala več zbirk kratkih zgodb, hkrati pa piše tudi za časnika The Guardian in The Scotsman. V slovenščini imamo prevedeni deli Naključnost in Hotelski svet, ki sta bili obe nominirani za nagrado Man Booker. Danes je stara petdeset let in z življenjsko sopotnico Sarah Wood, ki ji posveča svoja dela, živi v Cambridgeu. Čeprav pogosto piše o lezbični ljubezni in jo zanimajo predvsem ženski liki, se nima za lezbično pisateljico, saj so teme njenih del univerzalne.

9. Marcel Proust Francoski pisatelj in kritik, ki velja za pionirja sodobnega romana, je najbolj znan po delu V iskanju izgubljenega časa. Živel je med letoma 1871 in 1922, redno zahajal v pariške salone in krojil umetniško sceno. Po smrti matere se je postopoma umaknil v osamo, spal podnevi in pisal ponoči. Njegova homoseksualnost ni tako javno znana, saj jo je prikrival. Kljub temu je bil eden prvih evropskih romanopiscev, ki jo je v povezavi z likom barona de Charlusa omenil v svojem ključnem delu. Njegove prve ljubezni so bile sicer heteroseksualne, med Proustovimi ljubimci pa sta bila tudi pisatelj Lucien Daudet in skladatelj Reynaldo Hahn.

8. Val McDermid Škotska pisateljica kriminalnih zgodb je po seriji knjig z likom psihologa Tonyja Hilla znana tudi slovenskim bralcem, čeprav imamo v slovenskem prevodu le prvo knjigo iz serije, Pesem siren (1995). Njene kriminalke so znane predvsem po nazornih opisih nasilja, nekatere so služile tudi kot predloga za posamezne dele serije Predrzna kri, samo v seriji o Tonyju Hillu pa je izdala sedem knjig. McDermidova, ki je danes stara 56 let, si z nekdanjo partnerico deli skrbništvo nad sinom, ki ga je partnerica rodila s pomočjo darovalca.

7. Sarah Waters Valižanska pisateljica je najbolj znana po romanih, vpetih v viktorijansko okolje, kot sta na primer Okušanje žameta in Žeparka. Po obeh je BBC posnel tudi miniserijo, Žeparka pa se je uvrstila tudi v ožji izbor za nagradi Orange in Man Booker. Pravzaprav so vsi njeni romani prejeli kakšno nagrado, v slovenščini pa imamo poleg prej omenjenih še njena dela Mali neznanec, Privlačnost, Odraščanje in Prikrivanje. V njenih romanih je prisotna tudi lezbična tematika in sama pravi, da je oznaka "lezbična pisateljica" ne moti. "Pišem z jasno lezbično noto," pravi in dodaja, da je to posledica njene lastne spolne usmerjenosti.

6. Federico Garcia Lorca Španski pesnik in dramatik je živel med letoma 1898 in 1936. Avtor pesniških zbirk Ciganski romansero in Pesnik v New Yorku je bil pogosto cenzuriran, tako iz političnih kot iz moralnih razlogov. Njegova dela so izpraševala vlogo ženske v družbi ter raziskovala teme homoerotike in družbenih razredov. Francov režim je njegova dela prepovedal (prepoved je bila umaknjena šele leta 1953). Svoja homoseksualna nagnjenja naj bi si pesnik sicer priznal šele med letoma 1925 in 1928 ob prijateljevanju s slikarjem Salvadorjem Dalijem, v katerega je bil po Dalijevih besedah noro zaljubljen.

5. Tennessee Williams Ameriški pisatelj Tennessee Williams je živel med letoma 1911 in 1983 ter se posvečal predvsem dramam, čeprav je pisal tudi kratke zgodbe, romane, poezijo, eseje in scenarije. Večino svojih najboljših del je za veliko platno predelal kar sam, med njimi so najbolj znani Tramvaj poželenje, Mačka na vroči pločevinasti strehi, Steklena menažerija in Noč legvana. Williams je prejel skoraj vse gledališke nagrade, tudi tonyja, dvakrat Pulitzerjevo nagrado za dramo, prejel pa je tudi častno državno odlikovanje, medaljo svobode. Njegovo najdaljše razmerje je bilo z osebnim tajnikom Frenkom Marlojem, njuna skupna leta pa so bila za Williamsa najsrečnejša in najbolj produktivna. Po štirinajstih letih sta se razšla, kmalu za tem pa je Merlo zbolel za pljučnim rakom. Williams je vdano skrbel zanj do njegove smrti.

4. Gertrude Stein Ameriška pisateljica, pesnica in zbirateljica umetnin Gertrude Stein (1874–1946) je bila z bratoma Leom in Michaelom na začetku 20. stoletja pomembna mecenka moderne umetnosti v Parizu. Imela je tesne vezi z vodilnimi osebnostmi tistega časa in bila ena ključnih osebnosti legendarnih pariških salonov. Njen vpliv na oblikovanje javnega okusa umetnosti je bil močan. Svojo življenjsko partnerico je našla v Alice B. Toklas, svoji ljubici, muzi in tajnici, po kateri je naslovila tudi knjigo svojih spominov. Alice in Gertrude sta bili partnerici skoraj štirideset let, do Gertrudine smrti leta 1946, in čeprav je Steinova večino svojega premoženja zapustila Alice, ga je razgrabilo sorodstvo, saj njuno razmerje ni imelo nobene zakonske teže.

3. Truman Capote Ameriški pisatelj je najbolj znan po Zajtrku pri Tiffanyju (1958) in veliko temačnejšem romanu Hladnokrvno (1966). Po njegovih zgodbah so posneli vsaj dvajset filmov, v zadnjih letih pred smrtjo pa se je pogosto pojavljal v pogovornih oddajah. Truman je bil osamljen otrok in pozneje zelo ekstravaganten s slogom oblačenja, nikoli ni skrival svojih homoseksualnih nagnjen in dolga leta je prijateljeval s pisateljico Harper Lee. Večino življenja je preživel ob partnerju Jacku Dunphyju, čigar avtobiografija ponuja najintimnejši vpogled v pisateljevo življenje, ki ga je v poznejših letih razjedala odvisnost od alkohola in drog. Umrl je leta 1984, ko je bil star 59 let.

2. Allen Ginsberg Ginsberg, slavni avtor še slavnejše pesmi Tuljenje, se je rodil v judovski družini v mestu Newark v ameriški zvezni državi New Jersey in v petdesetih letih postal eden vodilnih umetnikov beatniške generacije. Trdno je nasprotoval militarizaciji, materializmu in spolni represiji. Pesem Tuljenje je postala znana tudi po sojenju zaradi obscenosti, še najbolj je puritansko Ameriko prizadelo pisanje tako o heteroseksualni kot homoseksualni spolnosti. Ginsberg je bil več kot štiri desetletja v odkritem razmerju s Petrom Orlovskim in pomembna figura v boju za enakopravnost gejev in lezbijk. Bil je eden prvih, ki je odkrito govoril o svoji homoseksualnosti in redno izzival zakone proti obscenosti. Pesnik je umrl leta 1997 v 71. letu starosti.

1. Oscar Wilde Oscar Wilde je bil na koncu 19. stoletja eden najbolj priljubljenih dramatikov v Londonu, danes pa se ga poleg pesmi, dram (Saloma, Pomembno je imenovati se Ernest) in romana Slika Doriana Graya spominjamo tudi po zaporni kazni, ki je bila glavni vzrok za njegovo prezgodnjo smrt. Zaradi nespodobnosti (v resnici pa homoseksualnosti, ki je bila takrat prepovedana) so ga obsodili na dve leti delovne zaporne kazni. V tem času je spisal delo De Profundis (1897), dolgo pismo o duhovni izkušnji sojenja. Po izpustitvi iz zapora je takoj zapustil državo in v Franciji spisal svoje zadnje delo, Jetniško balado iz Readinga (1898), pravo nasprotje njegovih optimističnih zgodnjih del in filozofije veselja. Umrl je leta 1900, strt in obubožan. Čeprav se je leta 1881 poročil in imel dva otroka (sina Cyrila in hčerko Vyvyan), je imel pozneje tudi ljubimca, mladega Roberta Rossa, ki nikoli ni skrival svoje istospolne usmerjenosti.