Zürich: Slike ukradli storilci z območja nekdanje Jugoslavije?

Gre za eno najbolj pomembnih zasebnih umetniških kolekcij evropskega slikarstva in šteje okoli 200 del. Kupil jih je nekdanji lastnik podjetja Oerlikon, ki je obogatel s prodajo orožja v II. svetovni vojni. V muzeju, od koder so neznanci v nedeljo ukradli dragocene slike, imajo pomembno mesto prav francoski impresionisti. Nepridipravi so odnesli ključna dela s podpisom Van Gogha, Degasa, Moneta in Cezannea.

Ukradena platna so: "Les coquelicots pres de Vetheuil" Claudea Moneta (1879), "Comte Lepic et ses filles" Edgarja Degasa (1871), "Branche de marronnier en fleurs" Vincenta van Gogha (1890) in "Le garcon au gilet rouge" Paula Cezannea (1888).

Tatovi z območja nekdanje Jugoslavije? Eden od strokovnjakov za krajo umetnin sicer meni, da je slike morebiti odnesla skupina storilcev z območja nekdanje Jugoslavije. Na takšne sklepe ga navaja podatek, da je eden od storilcev bojda govoril s "slovanskim" naglasom; poleg tega je v Črni gori, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini menda vse več kriminalnih dejanj, povezanih z umetniškimi deli.

Slike bi se utegnile ponovno pojaviti šele po 20 letih

Tako je danes v Londonu povedal Julian Radcliffe, predsednik največje banke podatkov na svetu o ukradenih umetniških predmetih, "Art Loss Register". Slike, vredne na milijone evrov, bi se utegnile ponovno pojaviti šele po 20 letih. "Skoraj tretjino ukradenih umetnin so našli, vendar to lahko traja tudi zelo dolgo." Po vsej verjetnosti tatovi slik niso več v Švici.

Pred krajo si je bilo v muzeju moč ogledati skupno šest Van Goghovih slik, sedem Cezannovih, šest Degasovih in pet Monetovih del. Slikarstvo drugih dob v muzeju zastopajo Toulouse-Lautrec, Picasso in Chagall, muzej pa hrani tudi zbirko srednjeveškega kiparstva.

Dela je za kolekcijo zbiral industrialec Emil Georg Bührle (1890-1956), po rodu Nemec, ki se je že leta 1924 naselil v Švici. Bogastvo si je nabral, ko je leta 1936 prišel na čelo podjetja Oerlikon in s prodajo orožja različnim vojskujočim se stranem v II. svetovni vojni.

Bührle, naturalizirani Švicar, ki je med drugim študiral umetnostno zgodovino, je Cezannovo sliko "Garcon au gilet rouge" (Deček v rdečem telovniku), eno od ukradenih umetnin, kupil leta 1948. Leto kasneje je kupil Renoirovo platno "Petite Irene" (Irenca).

Med letoma 1951 in 1956 je zbral tri četrtine kolekcije, umetnine pa je kupoval pri trgovcih v New Yorku, Londonu, Parizu in Zürichu.

Družina M. Bührle je leta 1960 ustanovila fundacijo in odprla muzej v vili iz leta 1886, ki je stala čisto zraven tedanjega industrialčevega doma.