Petek,
9. 8. 2013,
9.23

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 9. 8. 2013, 9.23

8 let, 5 mesecev

Van Gogh ni bil umorjen?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V amsterdamskem muzeju Van Gogha so zavrgli trditve, da je slikarja ubil najstnik.

Za Van Goghov vzrok smrti leta 1890 so dolga leta trdili, da je šlo za samomor, dokler ni pred dvema letoma izšla biografija Stevena Naifeha in Gregoryja Whita Smitha. V njej sta ameriška avtorja objavila teorijo, da Van Gogh na žitnem polju v okolici Auberge Ravouxa ni storil samomora, temveč da je umrl med streljanjem dveh najstnikov, ki sta z umetnikom pogosto popivala.

Kot povzema The Art Newspaper, naj bi umetnika ustrelil 16-letnik René Secrétan, pri čemer pa ni znano, ali je šlo za nesrečo pri igranju s pokvarjeno pištolo ali namerno dejanje. Nizozemski slikar, ki je zaradi posledic strelnih ran umrl dva dni pozneje, je sicer krivdo za streljanje prevzel nase, s čimer je verjetno želel zaščititi mlada fanta, menita biografa.

Razpravi, ali naj bi tako šlo za umor ali samomor, ki še vedno ni zaključena, so se pred časom pridružili tudi v amsterdamskem Van Goghovem muzeju, s tem ko so na to temo v julijski številki revije Burlington objavili članek. V podrobnem pregledu umetnikove biografije raziskovalca Louis van Tilborgh in Teio Meedendorp zanikata možnost, da naj bi Van Gogha ustrelil najstnik. Trdita, da je šlo za samomor.

Ob preučevanju okoliščin smrti sta se Tilborgh in Meedendorp oprla na malo znan intervju s Secrétan iz leta 1957, malo pred njegovo smrtjo. Secrétan je dejal, da je pištolo uporabljal za streljanje veveric. Z bratom Gastonom pa sta z njo slikarja velikokrat dražila.

René Secrétan je trdil, da mu je umetnik pištolo ukradel, več o streljanju pa ni povedal. Naifeh in Smith sta za njegov intervju trdila, da gre za predsmrtno izpoved in ob tem citirala umetnostnega zgodovinarja Johna Rewalda, ki navaja govorice iz Auversa. Te pravijo, da sta mlada fanta Vincenta Van Gogha po nesreči ustrelila.

Pri tem sta se ameriška biografa zanašala tudi na obliko rane, ki naj bi kazala na to, da je pištola bila sprožena z razdalje in ne blizu telesa, celo z nenavadnega kota. Pri tem sta se zanašala na dokaze zdravnikov, ki so Van Gogha po streljanju zdravili.

Kljub temu pa Tilborgh in Meedendorp ostajata prepričana, da je Van Gogh storil samomor. Za intervju s Secrétanom pravita, da ta ne utemeljuje, da naj bi šlo za umor ali uboj. Vse pa kaže na to, da je umetnik pištolo nekako dobil od bratov, pravita biografa. Pri tem navajata novo gradivo, lani objavljeno knjigo Alaina Rohana, kjer so navedene ugotovitve, da naj bi opeklina okoli strelne rane kazala na to, da je pištola morala biti blizu telesa, kar kaže na to, da si je Van Gogh sam vzel življenje.

Članek, objavljen v reviji Bulringtom, se posveča tudi zadnjim tednom Van Goghovega življenja, ki so bili zaradi novice, da ga njegov brat Theo ne bo mogel več finančno podpirati, črni. Van Tilborg in Meedendorp trdita, da se je slikar počutil, da ga je s tem "ustrelil" brat in zato mu ni bilo več mar za svoje življenje. Zato biografa pravita, da samomor ni bilo impulzivno dejanje, temveč skrbno načrtovana odločitev.