V Vrbi pred praznikom obljuba o zaščiti Prešernove hiše

Prireditve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je upoštevala poziv lokalne skupnosti in obljubila, da bodo Prešernovo hišo zaščitili kot spomenik državnega pomena.

Majda Širca je po besedah žirovniškega župana Leopolda Pogačarja prva ministrica za kulturo, ki je obiskala zibelko slovenske poezije, kjer se je rojevala slovenska zavest, slovenska beseda in eden simbolov naše državnosti ter samostojnosti. "Obisk nam veliko pomeni, kajti vsaj dve zadevi nas povezujeta z ministrstvom za kulturo, to je zaščita Prešernove rojstne hiše in naše stare vaške lipe, kjer je včasih zasedal vaški svet," je ministrico opozoril Pogačar.

Pomemben spomenik

Spomnil je na projekt kulturnega centra in obvoznice mimo Vrbe. Hkrati pa je povedal, da se bo občina Žirovnica na razpisu v kratkem potegovala tudi za upravljanje s Prešernovo rojstno hišo, saj je v ta namen pred leti ustanovila svoj zavod za turizem in kulturo. Pogačar ohranja upanje, da bodo z ministrstvom uspeli najti skupni jezik za skupni cilj. Ker si je ministrica danes na licu mesta ogledala ta zaklad, je Pogačar prepričan, da ji bo v nadaljnjih pogovorih in pregledovanju dokumentov in idej lažje in marsikaj bolj razumljivo.

Direktorica Gorenjskega muzeja, ki sedaj upravlja s Prešernovo rojstno hišo, Barbara Ravnik Toman, je ob tem ministrici predstavila idejo, da bi odslej vsi ministri za kulturo ob začetku svojega mandata prisegli v Vrbi. Ideja se je Širčevi zdela zanimiva in tako je ministrica v Vrbi zaprisegla, da se bo Prešernova hiša, ki jo je potrebno vzeti v globlji in bolj legitimni zgodovinski spomin, zaščitila kot spomenik državnega pomena.

Ministrici je blizu tista Prešernova poezija, ki je zelo intimna

Ker je bila ta prireditev natanko teden dni pred slovenskim kulturnim praznikom namenjena recitaciji Prešernove poezije, se je zbranim novinarjem pri tem opravilu pridružila tudi sama ministrica. Izbrala si je pesem Pevcu, saj ji še posebej blizu tista Prešernova poezija, ki je zelo intimna in se nanaša na ustvarjanje nasploh. Zavzela se je za to, da bi o tesnobah in veselju, ki jih nudita umetnost in kultura, še naprej razmišljali na način, kot je to počel Prešeren.

Letos razstava o očetu slovenskega naroda Janezu Bleiweisu Vsako leto pa Gorenjski muzej pred 8. februarjem v Prešernovi rojstni hiši uredi tudi novo razstavo, ki nato za leto dni bogati stalno razstavo o Prešernu. Letos je to razstava o očetu slovenskega naroda Janezu Bleiweisu, ki jo je muzej pripravil ob lanskem praznovanju 200-obletnice Bleiweisovega rojstva. "Za umestitev razstave v Vrbo smo se odločili zato, da prikažemo odnos med Bleiweisom in Prešernom," je povedal avtorica razstave Beba Jenčič in dodala, da Prešeren in Bleiweis nista bila le sodobnika ampak tudi prijatelja in ko je bil Prešeren bolan, ga je Bleiweis prišel v Kranj obiskat.

"Prav je, da smo se letos spomnili Janeza Bleiweisa"

"Prav je, da smo se letos spomnili Janeza Bleiweisa, za katerega upajmo, da bo stopil iz sence, ki mu jo je namenila slovenska zgodovina," je o pomenu razstave povedala Tomanova. Pojasnila je, da je bil Bleiweis velik mož, ki ni bil kar tako imenovan za očeta slovenskega naroda. Poleg tega da je bil poslanec v deželnem zboru in se je zavzemal za enovito Slovenijo, je uveljavil tudi gajico in veliko naredil za malega slovenskega človeka.

24.500 obiskovalcev

Tudi razstave, ki bogatijo kulturno ponudbo Vrbe, v to slovensko vas vsako leto privabijo več obiskovalcev. Lani so v Prešernovi rojstni hiši našteli 24.500 obiskovalcev, kar pomeni približno 12-odstotni porast glede na leto pred tem.