V Vrbi o Prešernovem mavzoleju, kot si ga je zamislil Plečnik

Tega naj bi v Vrbi zgradili ob stoletnici Prešernove smrti, vendar projekta niso nikdar realizirali. Z razstavo zato želijo predstaviti tudi ta, danes manj znan projekt. Na dokumentarni razstavi, ki bo na ogled do konca leta, si bodo obiskovalci Prešernove rojstne hiše ogledali risbe in makete, ki jih je za mavzolej, v katerega bi leta 1949 iz Kranja prenesli pesnikove posmrtne ostanke, pripravil znani slovenski arhitekt. Tega je v Vrbo pripeljal pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je bil leta 1939 pobudnik za odkup Prešernove rojstne hiše. Ko se je kasneje, po drugi svetovni vojni, država odločila postaviti mavzolej, je Plečnik pripravil načrte zanj, je pojasnila kustodinja Gorenjskega muzeja Beba Jenčič.

Mavzolej, kot si ga je zamislil Plečnik, bi bil monumentalen

Mavzolej, kot si ga je zamislil Plečnik, bi bil monumentalen, saj bi bil visok kar devet metrov in bi imel klasično centralno zasnovo. Vendar zaradi vprašanja financ in vprašanja Plečnikove primernosti za tedanji čas, do realizacije mavzoleja ni prišlo. Kljub temu, da je projekt že padel v vodo, je Plečnik z oblikovanjem spomenika nadaljeval vse do leta 1952, ko je oblikoval bolj poenostavljene verzije, saj je v desetih letih pripravil več različic mavzoleja, sarkofaga in kamnite žare.

Plečnik je do Prešerna pristopil zelo spoštljivo, saj ga je kot velikega umetnika visoko cenil in je bil njegov velik občudovalec. "Ko se dva tako velika duhova srečata, čeprav ne v življenju ampak na simbolni ravni, začutita drug drugega," meni zunanji sodelavec arhitekturnega muzeja Ljubljana in avtor vsebine razstave Klemen Košir, ki je vesel, da se vendarle predstavlja tudi delček Plečnikovega ustvarjanja, s katerim se umetnostni zgodovinarji niso dosti ukvarjali. Ta razstava je namreč prva analitična poglobitev v vprašanje mavzoleja v Vrbi.

"Ideja je vsekakor vredna razmisleka"

"Do današnjega dne nisem razmišljal o ideji, da bi bil v Vrbi takšen mavzolej. Vendar je sedaj v kontekstu bodoče ureditve Vrbe, ki jo pripravljamo, ta ideja vsekakor vredna razmisleka, vendar pa bi se pred takšnimi odločitvami posvetovali s stroko, ali bi to sodilo v Vrbo ali ne," je povedal župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. Jenčičeva in Košir pa ne verjameta, da bi Plečnikove načrte za Prešernov mavzolej kdaj vendarle uresničili. "To je bil projekt, ki je bil v svojem času aktualen, danes pa imamo dobre arhitekte, ki bi znali narediti kakšen spomenik, ki bi bil ustrezen" je dejal Košir.

Otvoritev razstave sta danes v Vrbi spremljali tudi javna predstavitev radiofonske igre Sonetni venec v izvedbi Poldeta Bibiča in produkciji Radia Slovenija ter prireditev, na kateri so člani parlamentarnih strank recitirali Prešernove pesmi. Odziv politikov je bil precej skromen, saj so se od vseh vabljenih odzvali le državnozborski poslanci Borut Sajovic (LDS), Tomaž Štebe (SDS) in Aleš Gulič (LDS) ter član sveta LDS Viktor Žakelj.

"Vsi imajo polna usta Vrbe, naredi pa se bore malo"

Župan Pogačar pa je želel priložnost izkoristiti tudi za spodbuditev ideje ureditve Vrbe med politiki na državni ravni. "Vsi imajo polna usta Vrbe, naredi pa se bore malo," je poudaril Pogačar in opozoril, da občina sama le težko poskrbi za vse, kar bi bilo v Vrbi potrebno. Kljub temu bo po letu 2010 začela z gradnjo obvoznice, ki bo zavarovala Prešernovo hišo in omogočala večje prostor pred njo, ter z ureditvijo kulturnega centra.