V SNG Maribor premiera Intimnega avtoportreta Fride Kahlo

Zgodbo o mehiški slikarki, katere življenje je bilo zaznamovano s hudo prometno nesrečo in možem, slikarjem Diegom Rivero, je režirala beograjska režiserka Ivana Vujić. Slikarko bosta upodobili Milada Kalezić in Nataša Matjašec. Tekst za odrsko zgodbo o Fridi Kahlo, ki je nastala na podlagi njenih pisem in dnevnika, sta skupaj napisali Slavenka Milovanović Pregelj in režiserka Vujićeva, ki je v mariborskem gledališču v sezoni 2003/2004 postavila tudi Brechtovo dramo Dobri človek iz Sečuana. Vujićeva je poskrbela tudi za glasbeno opremo, tekst je prevedel Janez Bostič.

Nastopajoči v predstavi

Ob naslovni vlogi, v kateri bosta nastopili Kalezićeva in Matjašečeva, se bodo predstavili še Miloš Battelino kot Diego Rivera ter Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Bojan Maroševič, Barbara Jakopič Kraljevič, Nejc Ropret, Matija Stipanič, Iztok Bevk, Viktor Meglič, Bojan Koletnik ter plesalci baletnega ansambla. Za koreografijo je poskrbela Valentina Turcu.

Predstava bo skromna in brez blišča Vujićeva, ki je leta 1998 v Beogradu ustanovila gledališče Beton hala teater, ki deluje predvsem na področju gledališkega raziskovanja in eksperimenta, je pojasnila, da bo predstava navzven morda videti skromna in brez blišča, a je to naredila namerno. Po njenih besedah namreč danes zanjo ekstravaganca ni več pomembna, saj jo je mogoče najti v vsaki trgovinski izložbi.

"Zlo je danes nekaj vsakdanjega in je prisotno povsod, mi pa se delamo, da je vse normalno. Apel k dobremu je zato nujen. Danes so središče sveta trgovski centri, kjer je mogoče dobiti vse, celo Frido Kahlo v raznih modnih revijah, nikjer pa ni več prave strasti. Zato se naša predstava ukvarja predvsem s tem, kaj je s človekom, ki da od sebe vse, in kaj je z resnično strastjo," je dejala režiserka, ki je tudi redna profesorica gledališke režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.

"Kadar je tema zelo znana oseba, tako rekoč sodobna ikona, je pred menoj zmeraj dilema, s katere strani, zornega kota se lotiti raziskovanja. O življenju velikih umetnikov namreč obstaja toliko dokumentov, da pisec preprosto mora napisati svojo zgodbo. Poskus moje zgodbe je raziskati, koliko zmoremo in zdržimo v plemenitenju sebe in drugih," pa je o svojem delu povedala ena od avtoric Slavenka Milovanović Pregelj.

Življenjska zgodba Fride Kahlo

O mehiški slikarki Fridi Kahlo so bile napisane že mnoge knjige, ki se trudijo osvetliti in raziskati njeno življenjsko zgodbo. Žena slavnega mehiškega slikarja in komunista Diega Rivere se je katoliški materi in židovskemu očetu rodila leta 1907 na obrobju Ciudada de Mexica. Tri leta po njenem rojstvu je izbruhnila mehiška revolucija, ki je Frido tako prevzela, da je sklenila prisvojiti to letnico, 1910, za leto svojega rojstva. Leta 1925 je doživela hudo prometno nesrečo, težke poškodbe hrbtenice in medenice pa so jo zaznamovale za vse življenje. Med okrevanjem se je začela ukvarjati s slikanjem in leto dni po nesreči je naslikala prvega od svojih številnih avtoportretov.

Ko je bila stara 22 let, se je poročila z 21 let starejšim Rivero in ta zveza je bila še eden izmed prepoznavnih znakov ekstravagantne mehiške slikarke. Rivera, ki je bil znan ženskar, se preprosto kljub svoji veliki ljubezni do Fride ni mogel izogniti mimobežnim ljubezenskim avanturam. Frida ga je zapustila, ko je odkrila, da je imel razmerje z njeno sestro. Kljub številnim potovanjem ter ljubezenskim avanturam, ki sta jih imela vsak zase, sta bivša zakonca vendarle ohranjala stike, deloma zaradi slikarstva, deloma zaradi politike, predvsem pa zaradi njiju samih.

Par se je razšel leta 1934, njuna razveza je postala veljavna leta 1939. Leto dni zatem sta se na Diegov štiriinpetdeseti rojstni dan znova poročila. Burno življenje, številne avanture, potovanja ter prometna nesreča so pustile posledice na slikarkinem telesu. Kljub navidezni sreči v ponovnem zakonu se je začelo Fridino zdravje močno slabšati. Bolečino, ki je bila sestavni del Fridinega življenja, je slikarka prenašala na platna.

Fridin slikarski opus obsega 200 slik Njen slikarski opus obsega približno dvesto slik, ki razkrivajo Fridino intimo. Pripovedujejo o njenih fizičnih in psihičnih bolečinah, izražajo ljubezen do Diega in sovraštvo do lastnega telesa, ki ni bilo sposobno roditi, in sestavljajo Fridino zgodbo brez besed.