"V praznovanju Prešernove smrti ni nič morbidnega"

Kranj velja za Prešernovo mesto, saj je pesnik tukaj preživel svoja zadnja leta, tukaj pa je tudi njegovo zadnje počivališče. Na kulturni praznik v ponedeljek, 8. februarja, si bo Kranj nadel obleko Prešernovega časa. Kaj pripravljate in kakšna bo letošnja rdeča nit?

Letošnja rdeča nit Prešernovega smenja bo oblačilna kultura 19. stoletja. Začelo se je pred leti, ko je Zavod za turizem Kranj dal pobudo za izdelavo prve replike oblek za celotno meščansko družino in uniforme kranjske garde. Ta oblačila se v Kranju danes dokaj redno uporabljajo. Gardisti stojijo kot častna straža pri meščanskih vratih, pari pa se v oblačila iz 19. stoletja odenejo, ko se odločijo za meščansko poroko.

Program bomo letos nadgradili z valčkom za obiskovalce vsake pol ure, dobro pa se je prijela tudi vožnja s kočijo, ki jo vodijo lipicanci. Nova programska dejavnost bodo stare gostilniške igre, kot sta marjanca in špana, v katerih se bo mogoče preizkusiti v lokalnih krčmah … Obiskovalci bodo lahko prebirali ali recetirali Prešernove pesmi. Dogodki bodo potekali na glavnem trgu v starem mestnem jedru Kranja, in sicer od 9. ure zjutraj do večernih ur, dokler bodo obiskovalci kazali interes.

Letošnja novost je tudi postavitev aktualne razstave Prešernovi nagrajenci 2010. Obiskovalci si bodo lahko tokrat prvič, takoj naslednji dan po svečani podelitvi, ogledali, komu, za kaj in zakaj so bile nagrade podeljene. Razstava z vsemi gradivi in utemeljitvami je že postavljena, a do ponedeljka ostaja zakrita.

Se vam zdi, da ljudje cenijo kulturni praznik, ker je to dan spomina na našega največjega poeta, ker je to dela prost dan ali zaradi česa drugega?

Težko dam nek splošen odgovor, lahko pa rečem, da v Kranju ljudje cenijo kulturo. Naši kulturni objekti so polni in kaže, da ljudje to potrebujejo. Večji del prebivalstva začuti, da lahko ta dan nekaj pridobi. Na kulturni dan je vse brezplačno, in menim, da je prav, da so tudi tisti, ki si to težko privoščijo, deležni neke kulturne oskrbe. Težko pa rečem, kako je to drugje, kjer nimajo take kulturne ponudbe.

Ali je v času vsesplošne recesije opaziti upad obiska v Gorenjskem muzeju? Kdo so vaši glavni obiskovalci? So to šolske skupine, individualni ljubitelji kulture …?

Lani smo res opazili upad obiska. Še vedno najbolj privlačita Prešernova rojstna hiša v Vrbi in Prešernov muzej v Kranju. Za »prime-time« termine marca in avgusta potekajo rezervacije že septembra in lani smo prvič opazili upad rezervacij. Začele so se odpovedi iz Prekmurja, kjer je bil prisoten problem Mure. Vstopnino smo že znižali na minimum, šolskim skupinam ponujamo popuste, še vedno pa ostaja strošek prevoza. Glavnino obiska, kar 85 odstotkov, predstavljajo šolske skupine. Lani smo gostili 115.000 obiskovalcev.

Zdi se, da je kultura od nekdaj postavljena na stranski tir, kjer čaka na boljše čase. Kaj bi bilo treba storiti, da bi kultura zasedala pomembnejše mesto?

Doktrina je taka, da je treba začeti pri najmlajših, ki jih, kot rečemo, lahko potem kupiš za celo življenje in res je, da so otroci najrednejši obiskovalci muzeja. Pri mladini pa je večina odvisna od pedagoga. Če on kaže interes, bo to opaziti tudi pri njegovih učencih in dijakih.

Zakaj Prešernov dan praznujemo na dan njegove smrti in ne rojstva? Bi ga v tej vlogi največjega slovenskega pesnika lahko kdo nadomestil?

To je zelo enostavna rešitev, ki jo tudi jaz zagovarjam. Prešeren se je rodil v dobro stoječi kmečki družini kot šesti otrok po vrsti, znan kot Ribčev France, umrl pa je kot največji slovenski pesnik. Ko je po Prešernovi smrti sel na konju novico sporočil v Ljubljano, so v njegovo čast zvonili v vseh ljubljanskih cerkvah. Težko ocenim, da bi kateri od trenutnih slovenskih pesnikov lahko doživel tako slavo. Res je, da jih je bilo včasih manj in je danes ustvarjalcev bistveno več, vendar težko ocenim, koga bi lahko doletela taka čast. Tako da se mi ne zdi nič morbidnega, da praznujemo dan njegove smrti. Zelo malo je držav, ki bi imele na kulturni praznik dela prosti dan, in menim, da je to res velik dosežek za Slovenijo.

Pri vprašanju o pomenu kulture za slovensko družbo danes, pa dodajam še izjavo priznane igralke Štefke Drolc: "Narod lahko obstane le, če ima svojo kulturo."