V mestu bi ugasnili vse luči, prižgale bi se le gledališke luči

V projektu Evropske noči gledališč, ki se bo odvil v soboto, 17. novembra, se je letos združilo 29 s programom sodelujočih organizacij (Gledališče Koper, Gledališče Nebo, Lutkovno gledališče Maribor, Mini cirkus Bufeto, Siti Teater, Kud France Prešeren, Lutkovno gledališče Ljubljana, Glasbeno društvo Art Music, Vitkar zavod, Fourklor, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Kud Studio gledališče, SNG Drama Ljubljana, E.P.I. Center, Kud Ponor, Zavod za kulturo, šport in mladino občine Tolmin, Zveza kulturnih društev Tolmin v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Plesni teater Ljubljana, Muzeum Ljubljana, Zavod Sploh v sodelovanju s Španskimi borci, Mini teater, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, Slovensko stalno gledališče Trst, Gledališče Glej, Škuc gledališče, Skupina Rdeči kabare, Španski borci, Kud Transformator, Zavod za kulturne dejavnosti Amanart) in pet institucij, ki vseevropsko pobudo za združevanje in promocijo gledališke ustvarjalnosti podpirajo. V programu Evropske noči gledališč se bo v desetih različnih krajih po Sloveniji, tokrat prvič sodeluje tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta, zvrstilo 34 dogodkov (16 gledaliških predstav, sedem predstav za otroke, trije vizualno-glasbeni dogodki, dve razstavi, dve delavnici, dve plesno-gibalni predstavi, en kabaret, en muzikal). Letošnji odziv je močno presegel lanskega, ko je sodelovalo 14 organizacij.

Umetniški vodja Gledališča Glej in režiser Marko Bulc je na tiskovni konferenci povedal, da ta projekt, v katerem so že drugo leto zbrani slovenski gledališki producenti in ustvarjalci, prinaša močen povezovalni element. Temu pa je dodal, da je, glede na to, da Glej deluje na presečišču med javnimi zavodi in neodvisno sceno, njegova koordinatorska vloga najbolj logična. Bulc tudi pravi, da je gledališka noč, ki je pravzaprav razširjena skozi celoten dan, večer in se končuje v noči, tudi platforma, skozi katero gledališki ustvarjalci in producenti lahko pokažejo, kaj vse relevantnega in pomembnega za sodobno družbo ponuja umetnost, v tem primeru gledališče.

Simon Kardum, direktor Kina Šiška in podpornik projekta, ki se vsako leto zgodi tretjo soboto v novembru, je prav tako poudaril pomen horizontalnih povezav, ki pa naj bodo interne, znotraj lokalnega okolja, kot tudi eksterne, mednarodne.

Poleg pomena sodelovanja pa je direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan opozoril tudi na promocijski vidik, ki ga projekt prinaša. V času, ko kultura iz pozornosti medijev izginja, je takšna pobuda še kako rehabilitacijska, je poudaril. "Evropska noč gledališč je tako tudi opozorilo, da obstajamo," je še dejal Korenčan ter dodal, da projekt promovira gledališče v javnosti, ki je za umetnost oziroma kulturo velikokrat nezainteresirana, ter naslavljanje medijev, da naj o njej tudi poročajo.

Režiser lutkovne predstave V prelomu, ene izmed dveh, ki jih bo ljubljansko lutkovno gledališče predstavilo v okviru programa gledališke noči, Andrej Jus, pa je podal poetično vizijo pobude. Predstavljajmo si, da bi v gledališki noči vse luči v mestu ugasnile, prižgale pa bi se le gledališke luči, z leti vseh gledališč, ki obstajajo v Evropi.

Naj se prižgejo vse luči svetovnih gledališč

Na tiskovni konferenci se je v Gledališče Glej prek Skypa javil tudi Leo Vukelić iz zagrebškega Dječjega kazališta Dubrava, ki je pobudnik tega mednarodnega projekta. Izvajajo ga že v sedmih državah, v vsaki izmed njih pa po več deset institucij, ki bodo na ta dan ponudile raznovrstni program. Najbolj obsežen bo na Hrvaškem, kjer bo po besedah Vukelića v pobudi letos sodelovalo 31 mest in 83 institucij, ki bodo ponudile 120 predstav in 60 spremljevalnih dogodkov.

Začetki vseevropskega projekta, ki si želi zajeti svetovne dimenzije, segajo v leto 2008, ko so ga začeli na Hrvaškem idejno razvijati, izvorna zamisel pa prihaja iz Francije. Leta 2009 so se v pobudi združila gledališča iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovaške. Leto pozneje so se začeli dogovori s Srbijo, Češko in Francijo. Predlani pa sta se pridružili še Slovenija in Avstrija, ki sicer to leto zaradi finančnih razlogov miruje, naslednjo leto pa bo spet sodelovala.