V kranjski mestni hiši razstava del slikarja Vlada Stjepiča

Umetnika in njegova dela, ki bodo v Kranju na ogled do konca maja, bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Maruša Avguštin.

Zapisan moderni umetnosti in vseskozi odprt sebi in okolju, Vlado Stjepič za svoje likovne stvaritve uporablja različne, tudi neslikarske materiale, kakor mu pač narekujeta likovna in psihična senzibilnost, ob razstavi ugotavlja Avguštinova. In pojasnjuje, da Stjepič ustvarja z različnim strukturiranjem slikarskih površin ter nanašanjem slikarskih in drugih materialov enega vrh drugega, s čimer ustvarja prepričljivo prostorsko globino in odraža svoja čustva.

Uporablja kar nerodna orodja

Za igro spontanega slikarskega kreiranja umetnik uporablja tudi težko uporabna, kar nerodna orodja, ki jih izdela sam in si na ta način postavlja ovire pred rutinskimi potezami. To spontano dogajanje pa v določenem trenutku razumsko ali intuitivno zaustavi z domišljeno kompozicijo. Zato gledalcu Stjepičeve slike lahko posredujejo tudi mir. Zvočnost sicer tihih in zadržanih kompozicij pa evocira z belo ali črno nitjo, s katero dopolnjuje risbe.

V Kranju razstavljena dela Stjepiča, ki se je rodil v BiH, Akademijo za likovno umetnost pa je končal v Ljubljani, bi lahko razdelili v dva sklopa. V prvem so dela s prevladujočim črtovjem s številnimi variantami in z bolj ali manj simetrično grajeno kompozicijo, v drugem pa dela, oblikovana v mehkejših, oblih potezah risal v družbi barvnih ploskev in v krožneje zasnovanih kompozicijah.

Sublimnost prvih avtor opazno stopnjuje z vlakninami različnih struktur in/ali akrilno emulzijo. Za drugi sklop upodobitev pa se za razliko od prvega zdi njihov emocionalni naboj bolj izrazit, je v strokovnem tekstu ob razstavi pojasnila Avguštinova.

Vse napovedi v zadnjih sto letih o koncu slikarstva se niso uresničile, a sodobno slikarstvo v veliki meri nekdanje mimetično ponazarjanje vidnega sveta spreminja v vsebine, ki se zde pogosto blizu poeziji in filozofiji. Stjepič sodi med občutljive in raziskovalno naravnane umetnike, ki želijo svoj notranji svet izraziti na zanje v danem trenutku najbolj relevanten način. Skromnost in pogum, ki ga pri tem spremljata, rojevata duhovno razsežnost njegovih del.