Umrl Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin

Ruski pisatelj in Nobelov nagrajenec za literaturo Aleksander Solženicin je umrl v 89. letu starosti v Moskvi. Svetovno znani pisatelj in zgodovinar se zaradi hude bolezni že nekaj mesecev ni pojavljal v javnosti. Po nepotrjenih navedbah naj bi umrl za posledicami možganske kapi. Leta 1970 prejel Nobelovo nagrado za literaturo Leta 1974 je bil zaradi svoje kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze, kamor se je smel ponovno vrniti šele leta 1994. Proti režimu je pisal že med drugo svetovno vojno, zaradi česar je bil tudi zaprt. Leta 1956 je bil rehabilitiran in se je zaposlil kot učitelj matematike. Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Nekdanji disident in odmevno delo Arhipelag Gulag Najpomembnejše Solženicinovo delo je Arhipelag Gulag, ki je izšel leta 1973, v katerem je avtor, nekdanji disident, opisal usodo na tisoče ljudi, ki so postali žrtve stalinističnega terorja v Sovjetski zvezi.

Nobelovo nagrado prevzel šele po izgonu iz SZ V svojem dokumentarnem romanu Arhipelag Gulag je Solženicin "postavil monumentalen pomnik žrtvam stalinističnega terorja". Delo, ki je izšlo v treh knjigah (1973 -1976), velja za najpomembnejšo delo sovjetskega disidenta in Nobelovega nagrajenca. Zaradi "literarnega napada" na sovjetski sistem so ga leta 1974 ponovno aretirali, nato pa izgnali. Nobelovo nagrado za literaturo je lahko prevzel šele po svojem izgonu iz Sovjetske zveze.

"Posvečeno vsem, ki niso mogli preživeti" "Posvečeno vsem, ki niso mogli preživeti, da bi to izpovedali," je zapisal Solženicin o "poskusu umetniškega premagovanja" sistema, značilnega za sovjetska taborišča. Na tisočih primerih je v potankostih opisal sovjetski teror: aretacije, zasliševanja, mučilne metode, prisilno delo in milijone mrtvih v Stalinovih kazenskih taboriščih.

V obdobju perestrojke Arhipelag Gulag prvič objavljen v SZ Pisanja Arhipelaga Gulag se je lotil 1958 v konspirativnih okoliščinah. Leta 1973 je sovjetska tajna služba KGB odkrila dele rokopisa, ki ga je Solženicin uspel v naglici pretihotapiti na Zahod in tam tudi objaviti. Režim v Moskvi je ostro protestiral in avtorja leta 1974 izgnal iz države. Šele leta 1989, v obdobju t.i. perestrojke, je bil Arhipelag Gulag prvič objavljen v Sovjetski zvezi.

"Linija, ki ločuje dobro od slabega, poteka skozi vsako človeško srce" Delo ni zgolj zgodovinski dokument, pač pa "velja kot eno njegovih največjih literarnih del". V njem z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je avtor opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. "Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce," je zapisal Solženicin.

Najpomembnejši prozaist ruske literature 20. stoletja Nobelov nagrajenec iz leta 1970 velja za najpomembnejšega prozaista ruske literature 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa poleg Arhipelaga Gulag izstopajo En dan v življenju Ivana Denisoviča (1962), Prvi krog pekla (1968), Rakov oddelek (1986), Avgust 1914 (1971).

Ruski vrh izrazil sožalje ob smrti Solženicina Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov se je poklonil "edinstveni usodi" pokojnega pisatelja, ki umrl v nedeljo v starosti 89. let. Solženicin, ki je opisoval usodo ljudi, zaprtih v gulagih, "je bil osebnost z edinstveno usodo, katere ime bo ostalo zapisano v ruski zgodovini", je dejal Gorbačov. "Tako kot milijoni državljanov je tudi Solženicin živel v težkih časih. Bil je eden prvih, ki je govoril o nečloveškem stalinističnem režimu in o ljudeh, ki so ga izkusili, a se niso zlomili," je dodal.

Gorbačov: Solženicinova dela so spremenila zavest milijonov ljudi

Po Gorbačovovem mnenju vloge Solženicina pri spodkopavanju Stalinovega totalitarnega režima ne gre podcenjevati. Njegova dela "so spremenila zavest milijonov ljudi", je poudaril. "Do konca svojih dni se je boril za Rusijo, ne samo za odmik od njene totalitarne preteklosti, temveč tudi dostojno prihodnost, da bi postala resnično svobodna in demokratična država. Dolgujemo mu ogromno," je še dejal Gorbačov.

Putin: Smrt Solženicina velika izguba za vso Rusijo Ruski premier Vladimir Putin pa je v izjavi za javnost sporočil, da je smrt Solženicina "velika izguba za vso Rusijo". "Ponosni smo, da je bil Aleksander Isajevič Solženicin naš rojak in sodobnik. Spominjali se ga bomo kot močno, pogumno osebo z izjemnim dostojanstvom," je poudaril. Sožalje svojcem o smrti Nobelovega nagrajenca je poslal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

"Vodilni mislec za prihodnje generacije"

Ruska pravoslavna cerkev je pisatelja označila kot vodilnega misleca za prihodnje generacije ter vzor notranje svobode in človeškega dostojanstva. Globoko veren Nobelov nagrajenec je Rusiji zapustil bogato dediščino, je sporočil tiskovni predstavnik cerkve Vsevolod Čaplin in poudaril, da Solženicin ni le kritiziral družbe, ampak je pokazal tudi praktično pot za njen razvoj.

Sarkozy: Ena največjih vesti Rusije 20. stoletja Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je Solženicina označil za "eno največjih vesti Rusije 20. stoletja". "Njegova nepopustljivost, njegovi ideali in njegovo dolgo, dogodkov polno življenje so iz Solženicina naredili junaka iz romana, dediča Dostojevskega. Solženicin sodi v panteon svetovne zgodovine," je dodal.