Umetnik in računalnik v piranski Mestni galeriji

Predstavljene bodo fotografije in video dela od leta 1984 do danes, ki umetnika postavljajo predvsem v polje sodobne umetnosti. V svojih pristopih avtor raziskuje predvsem aktualna vprašanja na področju računalniškega videa. Aktualna vprašanja na področju računalniškega videa Razstava v Mestni galeriji v Piranu je izpeljana iz retrospektivne razstave, ki jo je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravila kustosinja Breda Škrjanec. S pristopi, ki jih avtor razvija že od svojih začetkov, raziskuje aktualna vprašanja na področju računalniškega videa, znotraj njegovega opusa pa lahko ugotovimo, da se konceptualnost, ki jo poznamo iz starejših grafik, umika v prid poetičnosti, so še zapisali. Pionir računalniške umetnosti Kot pravijo v obalnih galerijah, je Edvard Zajec umetnik slovenskega porekla, ki velja za enega od svetovnih pionirjev računalniške umetnosti in predstavnika umetniške avantgarde. Zanj je značilna uporaba idej in materialov, ki jih je črpal iz raznih kultur in disciplin, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje. Izobraževal se je v Trstu, Sloveniji in ZDA, kjer je dobil priložnost delati z računalnikom, ko so bili ti še dragi in nedostopni širši javnosti. Leta 1980 je na Univerzi Syracusa v New Yorku ustanovil oddelek za računalniško umetnost, ki ga vodi še danes.

Za Zajca je računalnik v ključnem trenutku njegovega ustvarjanja pomenil izhod iz umetniške krize, v kateri se je znašel zaradi sle po maksimalni minimalnosti, ki ga je pripeljala do bele stene, so zapisali galeristi. V njem je po mnenju obalnih galerij Zajec našel ne le posrednika vizualizacije idej, temveč tudi sredstvo za nadzorovanje in komunikacijo. Zajec naj bi tako raziskoval nove možnosti ustvarjalnega izražanja, v računalniku pa iskal tiste načine uporabe stroja, po katerih lahko postane človek bolj človeški in ne nasprotno.

Zajc razvijati zvrst, ki naj bi jo sam imenoval orphics Njegove prve računalniške grafike so iz serije RAM iz leta 1969, že od leta 1972 pa v sodelovanju s programerji razvija interaktivni sistem likovnih dialogov, katerega prva verzija je knjiga Informatrix, Knjiga likovnih dialogov (1979), kjer se vzpostavita temeljni postavki avtorjevega raziskovanja procesov ustvarjanja z računalnikom, takojšnja povratna informacija, ki jo enosmerni mediji ne dopuščajo, in kontrola tako stroja kot uporabnika, ki ima v interakciji s strojem možnost ustvarjalnega sodelovanja, so še zapisali. Od računalnika je Zajec po letu 1980 prešel tudi k videu. Z uporabo videa je začel razvijati zvrst, ki naj bi jo sam imenoval orphics in ki likovni obliki in barvi doda časovno komponento ter glasbo.

Ob razstavi je izšel slovensko-angleški katalog Edvard Zajec, Umetnik in računalnik: od začetkov do sedanjosti. Katalog poleg slikovnega gradiva vsebuje tudi teoretske prispevke različnih avtorjev. Razstavo v Mestni galeriji v Piranu je v sodelovanju s kustosinjo Bredo Škrjanec pripravil Vasja Nagy, odprta pa bo do 16. maja, so še sporočili iz obalnih galerij.