Tartinijeva najzahtevnejša sonata na njegovi izvirni violini

Od daleč vidna velika cerkev nad piranskim mestnim središčem je komaj sprejela vse domačine in obiskovalce, ki so v večernih urah ponedeljka, 13. avgusta, prišli na koncert Ave Maris Stella. Koncert so pripravili v okviru večdnevnega programa, s katerim piranska in strunjanska župnija (Strunjan je bil do leta 1961, ko je postal samostojna župnija, del piranske župnije) slavita 500. obletnico Marijinega prikazovanja v Strunjanu. Na koncertu so se primerno poklonili tudi velikemu glasbenemu mojstru Giuseppeju Tartiniju, ki se je v Piranu rodil pred 320 leti.

Koncert je odprla Ženska vokalna skupina Korala iz Kopra z Gregorijanskim koralom, nato pa so se ji pridružili še Moški pevski zbor Izola, Lovski pevski zbor Dekani in Mešani pevski zbor Divača. Vsi skupaj so pod taktirko njihovega zborovodje Antona Baloha zapeli Latinsko mašo Maxa Welcknerja.

Tartinijeva najzahtevnejša sonata na njegovi izvirni violini

Za ta koncert so iz Tartinijeve hiše posodili čudovito violino, ki je bila narejena v Amatijevi delavnici v italijanski Cremoni v prvi polovici 18. stoletja in na kateri je igral tudi sam Giuseppe Tartini. Na tej dragoceni violini so zadnjič igrali pred dvajsetimi leti, tokrat pa je solist Zdravko Pleše ob spremstvu Obalnega komornega orkestra in dirigenta Patrika Grebla najprej zaigral sonato Vražji Trilček – Tartinijevo najslavnejše delo in eno od najzahtevnejših evropskih del za violino. Po legendi ga je veliki piranski glasbenik zapisal takoj po prebujanju, ko mu ga je v sanjah zaigral sam vrag.

Navdih za glasbenike dvanajstih stoletij

Pleše in obalni orkester so v nadaljevanju uprizorili tudi krstno uprizoritev liturgične himne Ave Maris Stella, kot jo je uglasbil glasbenik Sašo Fajon. Fajon je med drugim avtor mnogih popevk s festivalov Slovenska popevka, Melodije morja in sonca ter EMA, včeraj pa je ob premierni izvedbi svojega prvega dela s področja sakralne glasbe prepričal, da je kos tudi tem izzivom.

Ave Maris Stella se izvaja na večernicah pred Marijinimi prazniki, njeno avtorstvo pa ni povsem pojasnjeno. Izvirnik je nastal v 9. ali morda celo 8. stoletju, hranijo pa ga v rokopisu Codex Sangallensis v samostanu v vzhodnošvicarskem kraju St. Gallen. Poleg vrste koralnih napevov za to himno so glasbene priredbe v vseh obdobjih umetnostne zgodovine skladali tudi glasbeniki, kot so Claudio Monteverdi, Franz Liszt, Antonin Dvoržak, Edvard Grieg, Lajos Bárdos in Giovanni Vianini. "Morska zvezda" še danes daje navdih tudi sodobnim glasbenikom, kar je dokazal tudi piranski koncert.

Vsi izvajalci prostovoljno

Pri njegovi izvedbi je sodelovalo okoli 90 glasbenikov, vsi povsem prostovoljno in pripravljeni, da bi kaj podobnega naredili ob še kakšni obletnici. Dobra ura vrhunske glasbene izvedbe ni nikogar od zbranih pustila ravnodušnega. Ovacije in burno ploskanje številnega občinstva, v kateri so bili tudi novoimenovani koprski škof dr. Jurij Bizjak, piranski župan Peter Bossman in njegova predhodnica Vojka Štular, je bil dokaz, da je res šlo za izjemen glasbeni dogodek. Še kako blizu resnice je bil eden od najzaslužnejših organizatorjev, piranski župnik Zorko Bajc, ki se je v neformalnem pogovoru poigral z besedami o veliki obletnici piranske in strunjanske župnije: "Takega dogodka ne bo pri nas še 500 let."