Petek,
5. 9. 2008,
14.16

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 5. 9. 2008, 14.16

9 let, 2 meseca

Stefanovski bolj kot hvale ljubi trače, Makarovičeva veruje v umetnost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V sklopu festivala Vilenica je v knjigarni Konzorcij potekala že tradicionalna festivalska novinarska konferenca.

Predstavili so knjigo, štiri drame pod naslovom Demon iz Debar Maala, lanskega dobitnika nagrade vilenica Gorana Stefanovskega. Avtorico v fokusu Svetlano Makarovič je v zbirki Litterae Slovenicae pospremila trijezična knjiga Samost. Zbirka za mednarodno občinstvo Litterae Slovenicae že 45 let izhaja pod okriljem Društva slovenskih pisateljev, in kot je dejala urednica Lela B. Njatin, so na društvu še posebej veseli, da je izbrana poezija Makarovičeve izšla prav v času visokega jubileja zbirke. Pesnica je izbor pesmi prepustila prevajalcema Ludwigu Hartingerju, ki je prevajal v nemščino, in Alanu McConnelu-Duffu, ki je verze prelil v angleščino.

"Gre za vsestransko umetnico, pesnico, pianistko, skladateljico"

Avtor poglobljene duhovno-zgodovinske študije k pesmim Boris A. Novak je tujim vileniškim gostom pojasnil, da gre za vsestransko umetnico, pesnico, pianistko, skladateljico, ki piše tople pravljice in temno poezijo za odrasle. Makarovičeva opisuje kompleksnost človeka, ki je lahko poln zla, hkrati pa je zelo ranljiv.

Na ravneh sociologije kulture in psihologije ustvarjanja je Svetlana Makarovič nenavaden primer: po poreklu meščanska gospa, ki si je za pesniški izraz izbrala ljudski ritem, umetnica najvišjih kriterijev, ki je izjemno priljubljena, predstavnica elitne kulture, ki zoper fašistoidno "demokracijo" večine zahteva pravice za šibkejše, za vsakršne manjšine, za vse druge in drugačne. Fascinantna umetnica, pokončen in dostojanstven značaj, je zapisal Novak. Na novinarski predstavitvi je še posebej pohvalil prevajalca, ki da sta ujela pesničin baladni ritem ter ga uspešno prelila v nemški in angleški jezik.

Makarovičeva je prebrala Živo vodo in Zvezdo

Makarovičeva je prebrala dve pesmi, Živo vodo in Zvezdo. Slednja tematizira umetnost, ki je za pesnico ena in edina vera. "Glej, tista daljna zvezda/ iz misli mi ne gre, /ki je čez dan ne vidim,/ a vendar vem, da je," se sklene pesem, medtem ko zbirko uvaja eden bolj prepoznavnih verzov Makarovičeve: "Dva nista dvakrat po en sam./Dva nista več. Sta dvakrat manj." Pesmi Zvezda so zbrani lahko prisluhnili tudi v interpretaciji obeh prevajalcev.

Stefanovski: O sebi raje slišim kakšno slabo kritiko ali trač Goran Stefanovski, lanski vileniški nagrajenec, je uvodoma dejal, da je prvo mesto na novinarski konferenci z veseljem prepustil Makarovičevi, toliko bolj, ker sam ni pretirano naklonjen takim dogodkom. Vsi te le hvalijo, dosti raje o sebi slišim kakšno slabo kritiko ali trač, tu tiči drama, se je pošalil Stefanovski.

V knjigi Demon iz Debar Maala, ki je v zbirki Vilenica izšla pri Cankarjevi založbi, so v prevodu Aleša Mustarja objavljene štiri drame iz sicer izjemno bogatega avtorjevega opusa: Divje meso, Tetovirane duše, Hotel Evropa in Demon iz Debar Maala. Besedila se po času nastanka razpenjajo na 30 let. Urednik Zdravko Duša je dramatiko Stefanovskega umestil v širši družbeni kontekst: Zahod je na Vzhodu vedno iskal svoje imaginarno, Vzhod pa je Zahod interpretiral v smislu upanja in vizije.

Dimkovska: Stefanovski je poleg skopskega piva najboljša makedonska znamka Avtorica spremne besede Lidija Dimkovska je menila, da je Stefanovski poleg skopskega piva najboljša makedonska znamka. Stefanovski nosi težko breme makedonske književnosti, saj nikoli ni bil mlad avtor. Že pri 22 letih je prejel najprestižnejšo makedonsko nagrado za literaturo in po 30 letih nič ne kaže na to, da njegova zvezda ugaša, je povedala Dimkovska.

Makedonsko občinstvo vedno nestrpno pričakuje njegovo novo dramo, uroči celo srednješolce, saj prepriča z globino, duhovitostjo in svežino. Dramatika Stefanovskega, tako Dimkovska, je preplet makedonske izkušnje in pogleda "zunaj okna makedonske sobe". Dramatikova tematizacija odnosa med mitom in zgodovino, ki ju določa nasilje, na koncu pred bralca ali gledalca vedno postavi vprašanje še zdaleč ne zgolj balkanske identitete.

Literati na obisku pri Jankoviću Festival Vilenica, ki se je danes s Krasa preselil v Ljubljano, bo ponudil še pogovor o sodobni litovski književnosti in literarno-glasbeni večer na Ljubljanskem gradu, kjer bo literate sprejel ljubljanski župan Zoran Janković.