Petek, 5. 9. 2008, 14.16
9 let, 2 meseca
Stefanovski bolj kot hvale ljubi trače, Makarovičeva veruje v umetnost

Predstavili so knjigo, štiri drame pod naslovom Demon iz Debar Maala, lanskega dobitnika nagrade vilenica Gorana Stefanovskega. Avtorico v fokusu Svetlano Makarovič je v zbirki Litterae Slovenicae pospremila trijezična knjiga Samost. Zbirka za mednarodno občinstvo Litterae Slovenicae že 45 let izhaja pod okriljem Društva slovenskih pisateljev, in kot je dejala urednica Lela B. Njatin, so na društvu še posebej veseli, da je izbrana poezija Makarovičeve izšla prav v času visokega jubileja zbirke. Pesnica je izbor pesmi prepustila prevajalcema Ludwigu Hartingerju, ki je prevajal v nemščino, in Alanu McConnelu-Duffu, ki je verze prelil v angleščino.
"Gre za vsestransko umetnico, pesnico, pianistko, skladateljico"
Avtor poglobljene duhovno-zgodovinske študije k pesmim Boris A. Novak je tujim vileniškim gostom pojasnil, da gre za vsestransko umetnico, pesnico, pianistko, skladateljico, ki piše tople pravljice in temno poezijo za odrasle. Makarovičeva opisuje kompleksnost človeka, ki je lahko poln zla, hkrati pa je zelo ranljiv.
Na ravneh sociologije kulture in psihologije ustvarjanja je Svetlana Makarovič nenavaden primer: po poreklu meščanska gospa, ki si je za pesniški izraz izbrala ljudski ritem, umetnica najvišjih kriterijev, ki je izjemno priljubljena, predstavnica elitne kulture, ki zoper fašistoidno "demokracijo" večine zahteva pravice za šibkejše, za vsakršne manjšine, za vse druge in drugačne. Fascinantna umetnica, pokončen in dostojanstven značaj, je zapisal Novak. Na novinarski predstavitvi je še posebej pohvalil prevajalca, ki da sta ujela pesničin baladni ritem ter ga uspešno prelila v nemški in angleški jezik.
Makarovičeva je prebrala Živo vodo in Zvezdo
Makarovičeva je prebrala dve pesmi, Živo vodo in Zvezdo. Slednja tematizira umetnost, ki je za pesnico ena in edina vera. "Glej, tista daljna zvezda/ iz misli mi ne gre, /ki je čez dan ne vidim,/ a vendar vem, da je," se sklene pesem, medtem ko zbirko uvaja eden bolj prepoznavnih verzov Makarovičeve: "Dva nista dvakrat po en sam./Dva nista več. Sta dvakrat manj." Pesmi Zvezda so zbrani lahko prisluhnili tudi v interpretaciji obeh prevajalcev.
V knjigi Demon iz Debar Maala, ki je v zbirki Vilenica izšla pri Cankarjevi založbi, so v prevodu Aleša Mustarja objavljene štiri drame iz sicer izjemno bogatega avtorjevega opusa: Divje meso, Tetovirane duše, Hotel Evropa in Demon iz Debar Maala. Besedila se po času nastanka razpenjajo na 30 let. Urednik Zdravko Duša je dramatiko Stefanovskega umestil v širši družbeni kontekst: Zahod je na Vzhodu vedno iskal svoje imaginarno, Vzhod pa je Zahod interpretiral v smislu upanja in vizije.
Makedonsko občinstvo vedno nestrpno pričakuje njegovo novo dramo, uroči celo srednješolce, saj prepriča z globino, duhovitostjo in svežino. Dramatika Stefanovskega, tako Dimkovska, je preplet makedonske izkušnje in pogleda "zunaj okna makedonske sobe". Dramatikova tematizacija odnosa med mitom in zgodovino, ki ju določa nasilje, na koncu pred bralca ali gledalca vedno postavi vprašanje še zdaleč ne zgolj balkanske identitete.