Slovenska in balkanska ljudska pesem na krilih zvočil in glasbil sveta je drugi februarski konec tedna v Društvu Slovencev Triglav Banjaluka zaznamovala letošnji Prešernov dan.
Popotovanje s slovensko ljudsko pesmijo
Društvo Slovencev Triglav Banjaluka je v počastitev letošnjega Prešernovega dne v goste povabilo slovenske ljudske pevce in godce. V zakladnico slovenske ljudske glasbe so se na glasbeni delavnici Lunin med že dan pred osrednjo prireditvijo začeli potapljali najmlajši. Popotovanje s slovensko ljudsko pesmijo ter zvočili in glasbili sveta sta jim pričarala Mateja Gorjup in Samo Kutin, mlada slovenska glasbenika, zaljubljena v ljudsko glasbeno izročilo.
Svoje glasbene korenine so spoznavali ob mavričnem naboru glasbil in zvočil. Slovenska ljudska glasbila lončeni bas, čivink, tamburica in bisernica so dobila družbo z vseh vetrov: madžarski hurdy gurdy, arabsko lutnjo, indijsko dotaro, afriško kalimbo, maroški bendir, n'goni – 'harfo' iz Malija, za nameček pa še kopico imenitnih zvočil, kot so duholovec, pojoče cevi in kravji zvonci, sami pa so si izdelali tudi 'klarinet' iz slamice in kazu iz bambusa.
Glasbeni vihar slovenskih korenin
Glasba je spet spregovorila kot univerzalni jezik, predivo za tkanje toplih odnosov in spodbujevalka ustvarjalnosti. Otroci so neizmerno uživali v izvabljanju zvokov iz nepoznanih glasbil in zvočil, Mateja in Samo pa sta glasbeni vihar znala oblikovati v radoživo zveneč glasbeni sestav, ki se je predajal ljudskemu petju, igranju in plesu. Po dvodnevni glasbeni delavnici je bil mladi vsestranski orkester nared za nastop v prostorih društva Slovencev. Prekmurska ljudska Marko skače, rezijanska Von či ste, štajerska Tri race, tri pure, tri bele gosi, belokranjska Lepa Anka kolo vodi, pospremljena s kolom, za nameček pa še Cigajnar in dvojna porcija improvizatorskega orkestra so navdušili občinstvo slovenskih korenin, ki je celo pritegnilo petju poznanih napevov in v mislih odjadralo v Slovenijo.
Horda grdih malo drugače
Veliki finale praznovanja Prešernovega dne med Slovenci v Banjaluki je bil sobotni večerni koncert Horde grdih, ki je nastopila v malce okrnjeni zasedbi, zimske razmere pa so žal zdesetkale tudi banjaluško občinstvo. A nič ne de – pevki Mateja Gorjup in Brigita Marko, pevec in glasbenik Samo Kutin, v rokah katerega oživi praktično vsako glasbilo, ter priložnostno pridruženi član Mitja Ficko so očarali s preigravanjem ljudskih pesmi s pridihom lastne interpretacije in uglasbitve. Četverica ljudskih pevcev in godcev je v svojem repertoarju pobrskala po ljudski skrinji Balkana in notranjost gledališča Jazavac zapolnila s slovenskimi, srbskimi, makedonskimi, bolgarskimi in grškimi napevi ob spremljavi glasbil z vsega sveta, za nameček je Kutin na hurdy gurdyju v Banjaluko pripeljal še utrinek z ljubljanskih ulic.
"Ljudska glasba je izraz prvobitne kulture nekega naroda in s spoznavanjem nje spoznavamo tudi kulturo in tradicijo nekega naroda. Torej – kaj je primernejšega za praznovanje kulturnega praznika kot vstop tudi v ta del slovenske kulture? Ker poznam Matejino in Samovo glasbeno ustvarjanje in njune glasbene delavnice, kjer z otroki pozorno in čutno potujeta skozi svet ljudske glasbe, sem ju za to priložnost povabila. In smo vsi bogatejši za še eno lepo kulturno izkušnjo," je za piko na i pristavila organizatorka Valentina Gradič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki, v Republiko srbsko napotena z Ministrstva za izobraževanje, kulturo, znanost in šport Republike Slovenije, katere programe tako vsebinsko kot tudi denarno podpira Zavod za šolstvo RS.
2
