Pred mednarodnim dnevom maternega jezika, 21. februarjem, ki ga je leta 1999 razglasil Unesco, je statistični urad objavil nekatere podatke o slovenščini.
Ta je po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 materni jezik za skoraj 88 odstotkov prebivalcev Slovenije, na narodnostno mešanih območjih pa sta to tudi italijanščina oz. madžarščina.
Kot prvi jezik slovenščino uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev
V Sloveniji uporablja slovenščino kot svoj prvi jezik okoli 1,85 milijona prebivalcev, kot svoj drugi jezik pa jo obvlada približno 11.000 pripadnikov madžarske in italijanske avtohtone manjšine ter okoli 140.000 govorcev, priseljenih v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije.
Slovensko govorijo tudi izven matične domovine
Govorijo jo še v Beneški Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v Istri na Hrvaškem, na Madžarskem v Porabju in drugod po svetu (v Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji). Skupaj ta južnoslovanski jezik govori približno 2,5 milijona ljudi.
Po podatkih iz popisov prebivalstva na ozemlju Slovenije po prvi svetovni vojni je bila slovenščina materni jezik velike večine prebivalstva Slovenije. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je bila materni jezik za 87,7 odstotka prebivalcev Slovenije, madžarščina za 0,4 odstotka in italijanščina za 0,2 odstotka.
V obdobju 1991-2002 se je odstotek prebivalcev, ki so kot svoj materni jezik navedli slovenščino, zmanjšal za 0,6 odstotne točke, kar ni veliko v primerjavi z zmanjšanjem v obdobjih 1971-1981 in 1981-1991, ko se je delež teh prebivalcev zmanjšal za 2,7 in 3,2 odstotne točke, so ugotovili statistiki.
V zadnjem popisu so prebivalci Slovenije navajali različne materine jezike
Ob popisu prebivalstva 2002 so popisovane osebe poleg slovenščine, madžarščine in italijanščine navajale kot svoj materni jeziki še jezike nekdanjih jugoslovanskih republik: 2,8 odstotka popisanih je navedlo hrvaščino, 1,8 odstotka srbsko-hrvaški jezik, 1,6 odstotka srbski jezik in 1,6 odstotka bosanski jezik, medtem ko 1,8 odstotka popisanih prebivalcev Slovenije kot svoj materni jezik ni navedlo nobenega od že omenjenih oz. je navedlo kateri drug jezik.
Delež oseb s slovenščino kot materinščino je bil ob popisu 2002 največji v starostnih skupinah nad 60 let in do deset let - v obeh primerih je presegal 92 odstotka. Delež prebivalstva, katerega materni jezik je madžarščina, se po popisnih podatkih znižuje, delež prebivalstva, katerega materni jezik je italijanščina, pa od leta 1971 od popisa do popisa le rahlo niha za okrog 0,2 odstotka.
Slovenščina je eden izmed redkih jezikov z dvojino
Slovenski jezik je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino in veliko število narečij. Dialektologi so ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v pokrajinske skupine: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika z namenom, da bi opozorila na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu.