Saša Pavček: Brezbrižni odnos države do kulture je letos dosegel dno

V dneh, ko kultura zaradi ukinjanja ministrstva za kulturo, po dolgem času (čeprav v nehvaležni vlogi) zaseda naslovnice časopisov in spletnih portalov, je tehtno razmisliti, kaj 8. februarja pravzaprav slavimo. Dela prost dan, namenjen snežnim radostim, poležavanju, opravljanju gospodinjskih opravil ali dan s kulturno težo?

Svoj pogled na današnji kulturni praznik, prve spomine na srečanje z verzi Franeta Prešerna in delovne načrte za tokratni kulturni dan, razkrivajo igralka in pesnica Saša Pavček, direktor Mini teatra Robert Waltl, pevka Manca Izmajlova in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik.

Saša Pavček: Hinavsko je, da je kulturni dan edini dan v letu, ko kulturi in umetnosti posvečamo pozornost Igralka in pesnica Saša Pavček poudarja, da je slovenski kulturni praznik unikum v svetovnem merilu, zato je njegov simbolni pomen potrebno spoštovati. Pavčkova, ki ima občutek, da Slovenci svoj kulturni praznik radi praznujejo, je prepričana, da bi ta dan moral pomeniti veselje in slavitev našega obstoja, slovenskega jezika, umetnosti in radost duše. Na žalost opaža, da je to tudi edini dan v letu, ko kulturi in umetnosti sploh posvečamo pozornost. "To je pravzaprav hinavsko," je kritična. "Vsako leto so usta bolj polna besed, medtem ko je aktivnega angažmaja za kulturo in spoštovanja umetnikov iz leta v leto manj. Z ukinitvijo ministrstva, je brezbrižni odnos države do kulture, letos dosegel dno."

Robert Waltl: Kultura je življenjsko pomemben segment družbe, potrebna je kot voda, elektrika, plin "Praznik kulture je, zanimivo, rojen med vojno in osmišljen po drugi svetovni vojni in strašni izkušnji nacizma in holokavsta. Ko je v Evropi dozorela zavest, da je kultura življenjsko pomemben segment družbe, potrebna kot voda, elektrika, plin in ko se je želelo izogniti strašnemu porazu humanistične ideje," pojasnjuje Robert Waltl, direktor Mini teatra. Pri tem izpostavlja pomen dejstva, da je bila Slovenija absolutna avantgarda ne le v jugoslovanskem, ampak tudi v evropskem kontekstu, ki je kulturi simbolično prinesla praznik. Kot poudarja, se je danes, "ko vulgarna neokapitalistična zavest v Sloveniji ne vidi več pomembnosti kulture, ampak jo omalovažuje celo na nivoju samega imena, pomembno s ponosom spomniti ponosnega dejanja naših prednikov. V praksi to pomeni živeti dostojanstveno, spoštovati druge, sebe pa vedno znova privesti pred nesigurnost, v kreativno dejanje."

Manca Izmajlova: … zgolj dan z nekoliko pestrejšo kulturno ponudbo "Skupaj z dnevom neodvisnosti naj bi praznik kulture predstavljal vsebino našega naroda, kot vrhunec celoletnega delovanja v smereh državotvornosti in razvijanja lastne visoke kulturne zavesti," poudarja pevka Manca Izmajlova, za katero so vsi dnevi v letu 'dan kulture'. Čeprav meni, da v praksi stanje ni tako slabo, pa obenem ugotavlja, da je zaradi nezavedanja pomembnosti kulture za narod, to zgolj dan v letu z nekoliko pestrejšo kulturno ponudbo.

Mitja Rotovnik: Praznik kulture je spomin na zgodovinsko vlogo kulture o ohranitvi naroda Mitji Rotovniku, direktorju Cankarjevega doma, praznik kulture pomeni spomin na neprecenljivo zgodovinsko vlogo kulture k ohranitvi naroda in na njen pomen, ko smo, kot pravi, prek partizanskega upora in socializma dozoreli v nacijo in posledično v samostojno državo. Sicer pa pravi, da je zanj kot kulturnika kulturni praznik vsak dan, 8. februar pa dan počitka ali "pravi pravcati športni dan."

Prešernove Poezije vedno pri roki Z osrednjo figuro današnjega prazničnega dne, Francetom Prešernom in njegovimi verzi, se Slovenci srečujemo že od osnovne šole ali celo vrtca dalje. Robert Waltl se spominja, da je v osnovni šoli prek učenja prvih pesmi spoznaval svet, odkrival metafore in lepoto jezika. "Prešernove pesmi so me opajale s ponosno zvočnostjo, z odraščanjem pa sem v njih odkrival sloje, ki so me verjamem, formirali kot kulturno bitje." Waltl ima rad številne Prešernove pesmi, a najljubše so mu njegove balade in romance, ki se jih, kot pravi, da tako živo pripovedovati. "Prešernove Poezije imam vedno pri roki, doma in pogosto tudi na potovanjih po svetu. Tako naključno odprem knjigo, preberem pesem, dve in dan postane drugačen." Robert Waltl se bo na današnji praznični dan oglasil v galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, na recitalu ZDUS-a na Prešernovem trgu, zvečer pa bodo v Mini teatru odigrali z Borštnikovo nagrado ovenčano predstavo Bartleby. Tone Pavček je želel, da zbirka Angeli izide na Prešernov dan Saši Pavček kulturni praznik veliko pomeni in kot pravi, ga običajno praznuje veselo in delovno. Letos bo ta dan še posebej slovesen in simboličen, saj bodo v knjigarni Konzorcij skupaj z urednikom Andrejem Ilcem, ilustratorjem Danijelom Demšarjem, pesnikom Petrom Kolškom in igralcem Jernejem Šugmanom predstavili pesniško zbirko Toneta Pavčka z naslovom Angeli, h kateri je prav njegova hči, Saša Pavček spisala spremno besedo. "Oče jo je pisal do smrti in želel je, da izide na Prešernov dan. Vesela sem, da sem pomagala pri uresničitvi njegove želje."