Uradno ime cerkve je Spokorniško svetišče svete družine, a večina jo bolje pozna pod imenom Sagrada familia oziroma Sveta družina.
Gre za masivno rimskokatoliško cerkev v Barceloni, katere začetki gradnje segajo v leto 1882. Arhitekturo je zasnoval znameniti katalonski arhitekt Antonio Gaudi.
Gradnjo je prekinila le Španska domovinska vojna 1935
Gre za edinstven Gaudijev podvig, s katerim je svoje ime postavil španski v vrh slavnih arhitektov in umetnikov. Gaudi je na arhitekturi intenzivno delal 40 let in na koncu posvetil gradnji zadnjih 15 let svojega življenja. Med drugim je celo živel v eni od hišic na dvorišču katedrale. Po njegovi smrti, zbil ga je tramvaj v neposredni bližini cerkve, so dela nadaljevali drugi španski arhitekti izključno po Gaudijevih načrtih. Že ob začetkih gradnje so takratni strokovnjaki, na podlagi gradbene tehnologije iz začetka 19. stoletja napovedovali, da bo gradnja trajala več sto let. Gradnji lahko prištejemo prvo stoletje, ki se je zavleklo v drugo, saj je gradnja odvisna izključno iz prostovoljnih prispevkov. Gradijo jo od leta 1882. Leta 1992, ko je Barcelona gostila olimpijske igre, je Španija projektu ponudila denar, da bi gradnjo pospešili a so jo Gaudijevi nasledniki odklonili.
Arhitektura s simboliko
Tloris cerkve, v obliki latinskega križa, gradi pet ladij s transeptom, kjer so tri ladje. Logika notranjosti je sorodna nebeškemu gozdu. Podpornike v geometrijskih oblikah je gradil v obliki veliki debel, strop pa zaključujejo temne krošnje. Obe osi ladij se zaključujejo s perforiranimi zvoniki, s katerimi cerkev dodatno presega urbanistični gabarit Barcelone. Zgrajeni v obliki cipres naj bi poleg Kristusa in Marije simbolizirali še evangeliste in udeležence zadnje večerje. Na njih je arhitekt namestil še liturgične besede. Monumentalnost s poudarkom na višini je Gaudi, tako kot v gotiki, želel ustvariti povezavo med zemeljskim in nebesnim. Katedrala je alegorija z veliko simbolike in Gaudijeve značilne stilske dekoracije. Neogotski spomenik dopolnjuje mnogo betonskega figuralnega, živalskega in rastlinskega okrasja.
Tri fasade
Tri fasade. Zahodna oziroma vhodna fasada je posvečena Kristusovemu rojstvu. Ta del je bil končan pred državljansko vojno. Vzhodna fasada je posvečena Kristusovemu trpljenju in južna njegovemu vstajenju. Na maketi je razvidno, da si je arhitekt fasado zamislil izrazito barvno. Prav tako naj bi bila barvno okrašena tudi notranjost cerkve. Gaudi je doživel le dograditev zahodne fasade. Pri arhitekturi je zanimivo to, da je umetnik zgodbo in vsebino, ki smo jo vajeni gledati v notranjosti cerkva, prestavil na njeno zunanjost. Zunanja lupina cerkve je zato en velik kiparski spomenik in kamnoseški dosežek, ki ga v sodobnem času dopolnjuje tudi CNC tehnologija.
Zaradi stalnega dograjevanja in dopolnjevanja je Sagrada Familia vsak dan vredna ogleda. Z gradnjo naj bi zaključili v roku sedmih let, a se tovrstna napovedovanja in načrti lahko hitro spremenijo. Končna višina zvonikov naj bi bila 45 in dolga 110 metrov. S temi merami se bo po velikosti lahko kosala z baziliko v Vatikanu. To leto bo papež Benedikt XVI. med svojim novembrskim obiskom v Španiji katedralo Sagrada Familia, razglasil za baziliko.