"S televizijskim angažmajem v Sloveniji ne obogatiš, revež pa tudi nisi"

Boštjan Romih, priljubljeni voditelj, pokazatelj njegove priljubljenosti so osvojeni trije viktorji, se z novo narodno-zabavno oddajo Raketa, ki bo ob nedeljah zvečer na Planet TV, in z novo energijo vrača na televizijske zaslone. V intervjuju, ki je potekal nekaj dni pred začetkom snemanja, sva se pogovarjala o vsebini nove oddaje, o njegovi pozitivni energiji, ki pod sabo podira vse godrnjavce, o tem, kako so se njegove mladostniške želje podrle zaradi omejenosti slovenskega medijskega prostora, ter o tem, da se je vodenje kviza Lepo je biti milijonar zgodilo prehitro. "Bil sem prevelik malinovec."

Po skoraj sedmih letih se iz oddaje Na zdravje na RTV SLO selite na Planet TV z oddajo Raketa. Kaj bo drugačnega v novi oddaji? Verjemite, da smo si s tem ustvarjalci oddaje dodobra belili glave. Na Planet TV so nam glede same oddaje dali proste roke. Veliko smo razmišljali, koliko bi zamenjali koncept oddaje Na zdravje oziroma če bi ga sploh. Na koncu smo ugotovili, da se zmagovalnega konja ne menja, ker so nas kot takšne že povabili k sodelovanju, zato ta hip ne bi bilo pametno spreminjati vsebinskih okvirjev. Okvir bo ostal zelo podoben, znotraj pa se bodo dogajale nove stvari. Ekipa več ali manj ostane enaka kot v zadnji sezoni oddaje Na zdravje. Je pa res, da je do začetka snemanja manj kot teden dni in televizijci smo kot tisti študentje, ki so sposobni v zadnjih treh dneh vse postaviti na glavo, tako tudi mi še lahko kaj spremenimo. 15. september, nedelja ob osmih zvečer, je začetek naše oddaje.

Boste novo oddajo ustvarjali spet skupaj z Jožetom Potrebuješem? Jože Potrebuješ je glava oddaje, nenehno tuhta, kaj bi si izmislili, da bi pritegnili gledalce. Je glavni idejni vodja oddaje in koproducent.

Boste imeli sovoditeljico? Veliko jih bo! (smeh) Zamislili smo si stvar, ki bo oddajo vsekakor poživila. V vlogi sovoditeljic se bo predstavila vrsta bolj ali manj znanih Slovenk, lepih, simpatičnih, zgovornih, nabritih, zabavnih, nadarjenih … Torej, vedno bo zraven ena, ki jo je veselje gledati in poslušati in jo bomo v tej vlogi spoznali na čisto nov način.

Kako ste se našli prav s Planet TV? S Planet TV je prišlo povabilo, da so zainteresirani za nas. Odločitev ni bila težka. Mislim, da Planet TV želi pokazati, da bo v prihodnosti odigral resno konkurenco s to bogato domačo produkcijo. Ravno to jesen, ko je veliko voditeljev pristopilo k Planet TV, se mi zdi, da se ta resnost močno manifestira. Recimo Tadej Toš, Tin Vodopivec, Jonas Žnidaršič, Saša Lendero in še drugi ter še eno ime, ki ga ne smem izdati.

In spet bo tukaj narodno-zabavna glasba. Brala sem, da vam je konkurenca za petami in da bo podobna oddaja tudi na RTV SLO s pevcem skupine Modrijani Blažem Švabom. Neposredno si ne bomo konkurenčni, ker nismo v istih terminih. V resnici je tako, da smo ustvarjalci oddaje Na zdravje že nekaj časa vedeli ali slutili, kaj nas čaka, da se pripravlja nova oddaja, in tudi, da bo Blaž Švab najverjetneje voditelj. Kolikor vem, bodo oddajo zapeljali izključno v narodno-zabavne vode, zato je naša ideja, da bomo sicer ohranili domačo glasbo in da bo v njej zvenela harmonika, ne pa samo to. Premik v nedeljski termin je v resnici precej velik. Prvič bo v nedeljo zvečer zvenela domača glasba in naš izziv je, kako ne narediti tipične narodne-zabavne oddaje, ampak prinesti mlado svežino.

Ne morem mimo vprašanja, v kakšnih odnosih ste z Jasno Kuljaj? Po oddaji Na zdravje je bilo veliko besed o njenem ne prav lepem odhodu iz oddaje. Zanimivo je, da v odločitev glede njenega odhoda nisem bil čisto nič vpleten. To se je dogajalo mimo mene, kaj dosti pa o tem tako ne želim govoriti. Dejstvo je, da se od decembra nisva videla in ne slišala. Kolikor sem bral, si tudi sama želi drugačne kariere in se je iz medijskega sveta umaknila.

Glede vaših preferenc o vašem delu imam občutek, da imate višje cilje v televizijskih oddajah. Kaj bi bilo za vas res izpolnitev vaših želja? Mogoče se zdaj gibljem proti izpolnitvi želja. Nedeljski večerni šov. Za dosti mladostniških želja se je sčasoma izkazalo, da so bile previsoko leteče. Mogoče slovenski medijski prostor ni dovolj zrel in velik za takšne velikopotezne ideje. Pred časom sem sanjaril o italijanskem tipu večernega šova, tam je vse bolj spektakularno. Super bi bilo enkrat narediti izbor po oddaji Zlati cekin (Zecchino d'oro), kjer nastopajo mladi otroci. Tekmovanje mladih talentov. Žal mi je, da se je v Sloveniji izrabil format kviza. Kviz Lepo je biti milijonar, ki je bil res mega uspešen kviz, je bil prevečkrat v dobrih terminih, in tako se je preprosto izčrpal. Žal mi je, ker kakšen kviz bi še z veseljem vodil, in priznam, da me je Milijonar prehitro srečal. Prevelik malinovec sem bil takrat. To je že deset let nazaj. Neverjetno!

Koliko na voditelja zabavne oddaje pritiskajo z zahtevami po gledanosti? Odvisno, kje si. Na nacionalni televiziji nismo imeli pogojev, na komercialni televiziji, kamor zdaj prihajam, pa si veliko bolj povezan z gledanostjo. Če si gledan, ostaneš, drugače se lahko posloviš. Nihče ne bo plačeval oglasov v slabo gledani oddaji. Mislim, da ta pritisk šele prihaja, smo se pa tako in tako z gledanostjo ves čas ukvarjali. Če hočeš vedeti, kje si, moraš vedeti, ali te kdo gleda.

No, ste lastnik treh viktorjev popularnosti za TV-osebnost in gotovo je to pokazatelj nečesa. Morda je. Glede medijskih nagrad bi spet pametno dal jezik za zobe in ne razgaljal podrobnosti. Vsekakor nekaj pomeni imeti nagrado v roki. V resnici pa bom ponovil misel: če delaš slabo, ti ne pomaga deset viktorjev. Če si jih dobil na umeten način, ti ne bodo rešili kariere, če pa delaš dobro in si priljubljen, takrat v resnici ni pomembno, ali viktorja imaš ali nimaš. Lahko si mojster besed in priljubljen, pa nikoli ne dobiš viktorja. Mogoče pa ga tudi ne potrebuješ.

Ste oseba, o kateri še nikoli nismo nič slabega slišali, tudi vi niste nikoli nič slabega povedali o komerkoli drugem. Ste srečno poročeni, imate tri čudovite otroke … pravo zenovsko življenje. Kako vam to uspeva? Rekel bi, da sem srečen in hvaležen za svoje življenje in vse, kar imam. Da pa nekaj imaš, nekje plačuješ neko ceno. Slovenski pregovor pravi, če hočeš imeti vrtnico, se moraš sprijazniti tudi z njenim trnjem. To, da imam tri otroke, mi tako kot vsem drugim staršem prinese toliko in toliko logističnih, finančnih in časovnih zahtev. Tako kot vsi starši tudi sam spremljam vzgojo otrok, in če sem premalo prisoten, začutim, da se otroci oddaljijo. Otroci ne vedo, da očka dela na televiziji in zato potrebuje toliko in toliko časa. Njim je vseeno. Pomembno jim je, da je očka z njimi in se z njimi igra. Če je z njimi, so srečni, drugače se odtujijo. To mi še vedno predstavlja izziv in še vedno se moram truditi, da sem doma in da sem prisoten. Seveda se sliši vse lepo, nisem pa za nobeno tegobo običajnega starša prikrajšan. Še vedno moram plačevati položnice, še vedno moram iti v trgovino in še vedno moram paziti, da če preveč pojem, se bom zredil, če ne bom okopaval vrta, se bo v njem zarasel plevel. Sem hvaležen za tisto, kar imam. Če daješ dobro energijo, potem jo od nekod dobivaš nazaj. Začutim, da so obdobja, ko nisem dal dovolj energije in je tudi nisem dobil nazaj.

Tudi z radiem vas povezuje ena ljubezen. Zanimiva je zgodba, kako ste se znašli na radiu. Drži. Brat je že delal na radiu in ga je Ivi Korošec klicala domov. Oglasil sem se in me je zamenjala z bratom. Rekla je: "Če tako podobno zvenite, pa pridite na radio še vi. Star sem bil osemnajst ali devetnajst let. Nato sem imel leto in pol trdih treningov, kot da bi še hodil na en faks zraven. Kar je super, na koncu vseh avdicij sva ostala samo še jaz in Maja Šumej. Dobila sva certifikat o najvišji govorni usposobljenosti pred mikrofonom in tako lahko začela delati kot napovedovalca. Kar je dobro za vse moje dejavnosti. Vseeno, ali gre za vodenje oddaje, ali prireditve, ali pa tečaj javnega nastopanja. Neverjetno koristno je, da imam dobro postavljene temelje.

Na Radiu 1 ste nekaj časa vodili jutranji program. To je verjetno zelo naporno za organizem. Čedalje več otrok sem imel in ni šlo več (smeh). Imel sem že dva otroka in nisem napolnil več primanjkljaja v spanju. Zato kapo dol Denisu Avdiću, ker tudi on nima popoldan časa za spanje. Počne tisoč stvari in mu vseeno uspe vstati ob štirih zjutraj. Jaz sem imel po treh letih dela v jutranjem času načeto zdravje, nekajkrat na dan se mi je zvrtelo v glavi, dobil sem vročino, napade aft v ustih, vse je na glas klicalo, da je moj imunski sistem v krizi.

Ob koncih tedna imate še vedno pogovorno oddajo Zajtrk z zvezdami. V vaših oddajah imate privilegij, da si sami izbirate svoje goste, ki ste jim naklonjeni. Kaj bi naredili, če bi bil vaš sogovornik človek, s katerim ne bi šli na kavo? Aha. To se ne more zgoditi, ker sem tudi jaz tisti, ki se odloča. Tukaj ne gre za pogovorno oddajo, kjer bi si želel nekoga "nasajati", ampak gre za prijeten sproščen klepet. S sogovornikom si morava biti vsaj malce simpatična.

Nekje ste povedali, da ste bili kot otrok zelo introvertirani in nevešči nastopanja. Zdaj ste vi tisti, ki druge uči nastopanja pred občinstvom. Kje in kako se je to spremenilo? Introvertiran sem še vedno. Nisem človek, ki bi v družbi preveliko govoril in želel biti v ospredju, krasno se znam potuhniti v ozadje, in šele ko dobim žogo, v smislu komunikacije, jo vrnem. Introvertiranost nima toliko zveze s tem, kaj boš počel v življenju. Velja celo, da so bili mnogi dobri govorci tudi sicer introvertirani ljudje. V čem je finta: ekstrovertirani ima željo po tem, da je viden in slišan, pa če ima kaj povedati, ali pa ne. S tem si lahko v medijskem svetu narediš medvedjo uslugo. Moj slog je, da si raje korak nazaj in poveš takrat, ko imaš kaj za povedati. Ampak, da se vrneva. Kot otrok sem bil sramežljiv debelušček, te neke travmice še zdaj čutim, samozavest, ki mi je bila takrat odvzeta, se mi ni nikoli zares vrnila. Strahove moraš premagati in se počasi začeti dobro počutiti v svoji koži. Dober premik je bil v osnovni šoli, ko sem začel nastopati v recitatorskem krožku. Učiteljica slovenščine je odkrila, da imam dar lepega izražanja, in verjetno je slutila, da mi bo nastopanje pomagalo iz te sramežljivosti. Mogoče sem se ji celo malce zasmilil. (smeh) Da sem od nekdaj imel tremo pred nastopanjem, lahko zdaj izkoristim kot trener javnega nastopanja, ker vem in razumem, s čim se ljudje spopadajo.

Ali je želja po nastopanju večja od treme, ki jo imamo? Imamo vsi to željo? Zelo dobro vprašanje. Če bi šel v preteklost, potem prav želje po nastopanju ne vidim. Vidim neko univerzalno željo po samopotrditvi, ki je gotovo del vsakogar, ampak ne vem, ali je nujno ta želja po nastopanju toliko prisotna. Gre za to, da te življenje nekam popelje, nekaj pa je tudi v tem, s katerimi stvarmi se boš lažje spopadel. V resnici je super, če lahko ljudem poveš kaj dobrega in če te poslušajo. Občutek res ni slab.

Nastopili ste v oddajah Zvezde pojejo in Zvezde plešejo, oboje ste opravili z odliko. Poleg tega ste vešči nastopanja na odru, tako da ste pravi material za vlogo v muzikalu. Ste razmišljali že o tem? Nisem. V resnici sem pri plesu zelo trd, z nastopom pri Zvezdah plešejo nisem bil nikoli zadovoljen. Bil sem vesel, da moje ime ni prineslo zmage same po sebi, saj so ljudje glasovali za boljšega plesalca. Zmagal je Tomaž Mihelič, ki nas je vse dal v koš s svojim sposobnostmi. Če bi zmagal jaz, bi bilo nerealno in nepošteno. Muzikal mi pa kot zvrst niti ni blizu.

In znanje ruskega jezika še vadite oziroma prakticirate? Vsaj enkrat na leto, ko vodim prireditev pri ruski kapelici na Vršiču. (smeh) Letos sem dobil lepo povabilo iz urada za komuniciranje. V Moskvi bo teden oblikovanja in naj bi se Slovenija predstavila s prireditvijo. Vodenje so zaupali meni. Zelo sem se veselil, a žal je vse skupaj splavalo po vodi in dogodka ne bo.

Kakšno je življenje popularne osebe v Sloveniji? Se da kljub slavi mirno živeti? V mojem primeru se da lepo živeti. Oboževalk ni, no, nadležnih mislim. Se mi je pa že zgodilo, da mi ni bilo všeč, če je nekdo brez občutka vdrl v krog družinskega vzdušja. Ko se končno nekam odpravimo z otroki in se z njimi igram, smo povezani in smo v naravi, od nekod pa nekdo pride in želi pozornost zase. To mi ni všeč. Če me kdo ustavi in vpraša, ali ste vi Boštjan Romih, mi poda roko, mi je čisto v redu. Ali pa če slišim najpogosteje slišan komentar: "V živo ste pa bolj 'šlank' kot na televiziji!" Za to sicer eni izberejo lepši, drugi bolj direkten način. V živo pa niste tako debeli (smeh).

Toliko ste popularni, a nisem opazila, da bi vas kdaj uporabili v kakšni reklami. Nekaj k temu pripomore moje mnenje, da tisti hip, ko nekomu prodaš svoj obraz, se ta obraz, recimo temu blagovna znamka, nekoliko razvrednoti. Če se že komu prodaš, se vsaj prodaj za dobre denarje, ker potem nekaj časa ne boš zanimiv za nikogar. Nekaj ponudb je bilo, ampak se preprosto nismo dogovorili.

Niso v ozadju prestopi za 100 milijonov evrov? Haha. Kje pa. A to mislite podobno kot pri Real Madridu? To so čisto tuzemski honorarji, za katere se poskušaš čim bolje pogoditi. Samo s televizijskim ali radijskim angažmajem v Sloveniji ne obogatiš, revež pa tudi nisi. Imaš pa morda zaradi tega možnost delati še kaj drugega, in če se ti da zmigati zadnjo plat in ne sediš na lovorikah, potem ti hudega ne bo.