Razstava nominirancev za Prešernove nagrade

Razstava pomeni novost v omenjeni kranjski galeriji, saj prvič predstavlja nominirance in obiskovalcem daje možnost, da si o njih še pred podelitvijo nagrade ustvarijo svoje mnenje. Simonitija na otvoritev ni bilo Razstavo bi moral odpreti minister za kulturo Vasko Simoniti, ki pa je tako kot kranjski podžupan Bojan Homan opravičil svojo odsotnost. Kot osrednji govornik je tako na razstavi nastopil kar vodja oddelka za družbene dejavnosti na mestni občini Kranj Uroš Korenčan. Pojasnil je, da je prva razstava nominirancev v Galeriji Prešernovih nagrajencev novost tako v smislu postavitve, kot v tem, da v galerijo prinaša sodobne tokove slovenske likovne umetnosti.

"V galerijo si želimo vnesti nekaj svežine in sodobnosti, zato bi radi, da bi predstavljanje nominirancev v Kranju postala trajnica," je poudaril Korenčan. Prepričan je, da bo programski premik aktualiziral podobo galerije s še živečimi, aktivno delujočimi umetniki, vnesel naj bi torej svežino in sodobne tokove z vizualnih področij. Ob tem pa si Korenčan obeta tudi propagandno mikavnost. Kot je pojasnil, ljudje tako lahko vidijo drobce dela nominirancev pred samo podelitvijo nagrad in si ustvarijo svoj vtis, kdo si nagrado najbolj zasluži.

Nominiranci za nagrado Prešernovega sklada 2008, ki se do 21. februarja predstavljajo na razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev, so slikar Sandi Červek, multimedijska umetnica Ema Kugler in vizualni umetnik Tadej Pogačar. Njihovo delo in razloge za nominacijo so predstavili člani ekipe, ki ustvarja program galerije. Delo skupine, ki že vrsto let poteka v okviru kranjske občinske uprave, ki ni najbolj fleksibilno produkcijsko okolje, naj bi letos prenesli pod produkcijsko okrilje Gorenjskega muzeja.

Sandi Červek je z razstavama v Umetnostni galeriji Maribor in Galeriji Equrna v Ljubljani dokazal, da sodi v vrh sodobnega, postmodernističnega slikarstva, ne le v slovenskem ampak v mednarodnem prostoru. V letih svoje kontinuirane ustvarjalnosti je preko oživitve modernističnih metod informela in gestualnega slikarstva oblikoval novo tipologijo površine, ki na prvi pogled sicer spominja na abstraktni retroprincip, v resnici pa je dosledno postmodernistična. Njegove slike sodijo med redke dosežke postmodernističnega slikarstva, ki s svojim nezamenljivim likovnim nagovorom izstopajo iz množične produkcije sodobne vizualne umetnosti.

Ema Kugler, ki s svojim delom dokazuje, da je celostna umetnina ultimativni umetniški izraz, je za nagrado nominirana za svoji zadnji deli, posvečeni nedavno preminulemu geniju nove klasične glasbe 20. stoletja Györgyu Ligetiju, in sicer za film Le Grand Macabre in za performans Introitus. V njenih delih je napetost med življenjem in smrtjo inscenirana do skoraj otipljive prezence. Mojstrica prikazni svoje dogodke prikazuje na performansih v ogromnih izpraznjenih in podhlajenih industrijskih halah, tovarnah, kamnolomih ali na projekcijah v popolni temi, napolnjeni z zvokom in podobami, ki so ušle vsakršnim žanrskim opredelitvam.

Tadej Pogačar, ki velja za enega izmed mednarodno najbolj uveljavljenih fenomenov sodobne umetnosti v Sloveniji, je v zadnjih letih na pomembnih mednarodnih prizoriščih predstavil novo fazo projekta CODE:RED, Brasil, Daspu. Ta pomemben umetniški dosežek pomeni obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Pogačar je sicer že leta 1993 za okvir svojega delovanja ustanovil posebno institucijo P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art, ki nima svojega materialnega temelja, zato svojo dejavnost, ki temelji predvsem na ustvarjanju okoliščin in vzpodbujanju odnosov, opravlja s pomočjo gostiteljskih institucij ali drugih družbenih struktur.