Razstava Alenke Slavinec kot "predtakt" 60. sezone ljubljanskega festivala

Kot je v uvodnih besedah poudaril umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, je razstava dokaz dobrega sodelovanja z Mestno občino Ljubljana, turizmom, kulturo, upravo, županom in podžupani. "Tudi to, da smo se zbrali v takem številu, je zame izjemna pohvala in mi je v izjemno čast," je poudaril Brlek s hčerko v naročju in malo za šalo, malo za res dodal še: "Za tiste, ki niste vedeli, to je moja druga hči Eva Marija. Ostala sva brez varstva – mami je namreč zaposlena na Centru za socialno delo Šiška, kjer se spopadajo s hudimi zaostanki in mora biti zato v službi – in zato tukaj opravljava svoje delo." Zahvalil se je avtorici razstave Alenki Slavinec, direktorju Kobilarne Lipica, ki je odgovoren za nastop lipicancev na odprtju razstave, Akademiji za glasbo in njenemu dekanu Andreju Grafenauerju.

Tudi ljubljanski župan Zoran Janković, častni pokrovitelj Festivala Ljubljana, je razstavo pohvalil kot izjemno, prav tako pa je izjemen tudi Jakopičev drevored, ki ima po njegovih opažanjih prav posebno draž. Alenki Slavinec je čestital za razstavo in se ji zahvalil, da ga ni preveč mučila, "medtem ko je v Križankah iskala pravi kot, iz katerega bi lahko nekaj napravila iz starejšega gospoda". Poudaril je, da je navkljub krizi treba iskati kakovost, saj ravno kakovost prinaša obiskovalce.

Kot je za Planet Siol.net povedala fotografinja Alenka Slavinec, ki smo jo posebej predstavili že v rubriki Profil, je prvotno nameravala posneti 120 portretov oseb, povezanih s festivalom, pa to zaradi časovne komponente ni bilo izvedljivo. "Šestdeset let festivala je tako obeleženih skozi brošure, plakate, montažo fotografij s Križank ali portretov iz tistega obdobja. Sledijo novejši portreti osebnosti, povezanih s festivalom, ki so nastajali zadnja dva meseca, in nato še arhitekturna zgodba Plečnikovih Križank."

Posebne zahvale je bila včeraj deležna Meri Plemenitaš, dolgoletna duša in živa enciklopedija festivala, ki je skupaj s Slavinčevo odstirala prah s festivalskih arhivov, ki so bili osnova za omenjeno razstavo. Če smo bili v večini prepričani, da so Križanke že od nekdaj duša in center ljubljanskega festivala, pa nam je prav Plemenitaševa pomagala razjasniti to zgodovinsko zmoto. "Vse skupaj se je začelo v Turističnem društvu Rožna Dolina in ljubljanski turistični zvezi, kjer so stikali glave velmožje, kot je bil dr. Franjo Vatovec, in razmišljali takole: Tako kot Salzburg ima tudi Ljubljana svoj grad, tudi Ljubljana je lepa in zelena in zakaj ne bi v poletnem času, ko gledališča zamrejo, začeli s poletnim festivalom?" Za prvo silo in kot začasno rešitev so prostor našli na dvorišču nekdanjega hotela Miklič na Miklošičevi ulici v neposredni bližini železniške postaje. "Tam so naredili začasen oder in tam se je vse skupaj začelo. Kmalu so ugotovili, da je lokacija preblizu železniški postaji, saj se sliši sleherni pisk lokomotive, zato so iskali drugo lokacijo in jo našli na Trgu francoske revolucije pred Križankami." Tukaj se je zgodil drugi festival, medtem ko se je tretja sezona že odvila v avditoriju Križank.

Fotografska razstava Alenka Slavinec Plečnikova simfonija Križank bo na Jakopičevem sprehajališču na ogled do 3. septembra 2012.