Torek,
30. 9. 2008,
16.16

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 30. 9. 2008, 16.16

9 let, 2 meseca

Punce in pol v MGL: Sedem igralk in en režiser, dobra kombinacija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Sezona Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega se bo začela s premiero predstave Punce in pol po besedilu Caryl Churchill in v režiji Jake Andreja Vojevca.

Kot so na novinarski konferenci povedali ustvarjalci, predstava seže čez golo opredeljevanje do feminizma, ki nikakor ni enoznačen pojem. Polklasika v rokah mladega režiserja Po besedah direktorice MGL Barbare Hieng Samobor besedilo Punce in pol britanske avtorice Churchillove (1938), ki jo slovenski gledalci poznajo tudi po igrah Daleč stran in Kloni, že sodi v polklasiko. Odločitev, da igro, v kateri nastopa sedem igralk, režijsko zaupa mlademu režiserju, se zdi direktorici dobra. "Mladi človek naj dela nekaj, kar mu ni na kožo pisano," je dejala. Da mu je uspelo, sta potrdili tudi igralki Karin Komljanec in Mojca Funkl, dobre besede za študij predstave je našla tudi režiserjeva asistentka, sicer igralka Maja Boh Hočevar.

Predstava Ženske in pol se začne za mizo, ob kateri sedi sedem žensk. Prizor je fantazijski, saj Marlena (Tanja Ribič) na zabavi ob svojem službenem napredovanju gosti ženske iz različnih zgodovinskih obdobij; od Divje Grete s slike Pietra Brueghla st. do Papežinje Ivane. Naslednji dve dejanji sta retrospektivni in bolj realni, kar je, tako Jaka Andrej Vojevec, v dramski pisavi precej nenavadno. Običajno je, da se red spreminja v kaos, a ne v primeru Punc in pol.

Slovenska praizvedba že leta 1986 Slovensko praizvedbo so Punce in pol leta 1986 v režiji Helene Zajc doživele v ljubljanski Drami. Kot je zapise o predstavi ocenila dramaturginja zdajšnje produkcije Maja Šorli, takrat nemara za uprizoritev v Sloveniji ni bil pravi družbeni kontekst. Dramatičarka je besedilo namreč napisala v času Margaret Thatcher, ki ni bil primerljiv s tistim v Sloveniji sredi osemdesetih let. Zdaj je po besedah dramaturginje vse drugače, uspešne ženske, ki jih določa materializem in so sposobne uničiti vsakogar, ki jim stoji na poti, so postale vsakdan.

Ustvarjalci predstave se niso želeli jasno opredeliti, ali je besedilo feministično ali ne, saj da obstaja več vrst feminizmov, ki jih ne gre poenostavljati.

V predstavi poleg Funklove, Komljančeve in Ribičeve v več vlogah nastopajo še Tanja Dimitrievska, Mirjam Korbar Žlajpah, Bernarda Oman in Judita Zidar. Tekst je prevedel Bogdan Gradišnik, lektor je bil Arko. Ta je povedal, da se v drami, v kateri ženske govorijo druga čez drugo, mešajo različne ravni jezika, tako visoka izreka kot pogovorna raven.