Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo Ljubljani, njenim prebivalcem in obiskovalcem tudi ob letošnjem kulturnem prazniku poklonilo recital Prešernove poezije.
Tradicionalna prireditev bo 8. februarja opoldne pred pesnikovim spomenikom na Tromostovju, zaznamovala jo bo interpretacija 7. kitice Zdravljice, slovenske himne, v osmih jezikih.
Recital, 22. po vrsti, bo tudi tokrat z nagovorom obiskovalcev odprl ljubljanski župan Zoran Janković, sledila bo Zdravljica, nato bodo dramski igralci interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru.
Spisek nastopajočih negotov do zadnjega trenutka
Prireditev nima koncepta, saj vsako leto sodelujejo drugi umetniki, spisek nastopajočih pa je negotov do zadnjega trenutka. Na recitalu običajno nastopi od 18 do 20 dramskih umetnikov iz vseh gledališč, letos so svoj nastop že zagotovili Jožica Avbelj, Štefka Drolc, Nevenka Vrančič in Bojan Maroševič, je na današnji predstavitvi povedala predsednica združenja Alenka Pirjevec.
Letošnji bo sicer nekoliko drugačen. Prvotna želja organizatorjev je bila pripraviti evropski recital Prešernove poezije. Kot je povedal vodja projekta Andrej Pengov, so v Ljubljano nameravali povabiti dramske igralce iz vse Evrope, ki bi eno od Prešernovih pesmi prebrali v svojem, maternem jeziku. Toda zamisel se je izjalovila, ker je zmanjkalo volje, zlasti pa denarja.
Mimoidoče iz tujine bodo nagovorili v njihovem jeziku
Prireditelji so zato našli drugačno rešitev, ki se prav tako sklada z letom medkulturnega dialoga. Igralcu Tonetu Kuntnerju se je namreč utrnila ideja, da bi mimoidoče iz tujine, ki se ustavijo pri Prešernovem spomeniku, nagovorili s sedmo kitico Zdravljice v njihovem jeziku. Slovenska himna bo tako zazvenela v angleškem, francoskem, španskem, nemškem, italijanskem, madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku. To nalogo so zaupali igralcem, ki so vešči tujega jezika ali so mu blizu s svojimi koreninami, je pojasnil Kuntner.
Ljubljančani so prireditev vzeli za svojo
Interpretacij Prešernovih pesmi na njegovem trgu se vsako leto udeleži več ljudi, v zadnjih letih so jih našteli okoli 2000. Ljubljančani so prireditev vzeli za svojo, brez nje si kulturnega praznika v prestolnici ni mogoče predstavljati, je prepričan Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki je pokrila vse glavne stroške. Letos pričakuje še večji odziv, saj ne bo motečih dejavnikov - prometa.
1
