Prek 150 plakatov o življenju v Ljubljani med obema vojnama

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) so postavili razstavo 150 lepakov, ki razkrivajo vizualno kulturo med svetovnima vojnama v mestu in posredno na Slovenskem. Kustosa sta Meta Kordiš in Božidar Zrinski.

Potrebo po oblikovanju in tiskanju slovenskega plakata kot propagandnega medija so narekovale gospodarske in politične spremembe ter tehnični napredek. Razstavo z naslovom Gospodična, vi ste lepi kot plakat! so slovesno odprli v torek, 4. marca, ob 19. uri.

Lepake so si izposodili iz zbirk po slovenskih galerijah, muzejih, arhivih, pa tudi pri nekaterih ljubiteljskih zbirateljih, je povedal Zrinski. Dodali so drugo slikovno gradivo, naredili "tapete" iz arhivskih fotografij, predvajali bodo filmčke iz tistega časa.

Raziskava o plakatih je nekaj novega na slovenskih tleh Meta Kordiš, etnologinja in kulturna antropologinja, je potrdila, da je njena raziskava o plakatu med svetovnima vojnama orala precejšnjo ledino, med predhodniki pa je med drugim omenila Vergilija Dariša, ki je to temo pred dobrimi tremi desetletji obdelal v diplomski nalogi, Staneta Bernika, Cvetko Požar in druge. Njen mentor prof. Rajko Muršič je v popotni misli h knjigi zapisal, da Kordiševa lepakov ne obravnava zgolj skozi vizualno govorico, temveč slednjo umešča v takratni čas in družbene razmere.

Naslov povzet po knjigi Mete Kordiš

Naslov razstave je povzet po knjigi Mete Kordiš iz leta 2005 (Filozofska fakulteta), gre pa za vzklik iz prigode o gospodični in plakatu dedka Dušana. Ta je v študentskih letih risal lepake za kulturne prireditve, na katerih se je čudil načičkanim in izumetničenim dekletom. Nekega dne se je zavrtel z gospodično, ki jo je hudomušno primerjal s plakatom.

Plakati razstavljeni po sklopih Plakati so razstavljeni po sklopih. Propagandni sklop priča tudi o strategiji tedanje države za izboljšanje zdravstvenega stanja z uvedbo praznika treznosti, šolskega predmeta Higiena in v letih 1925-1934 s stalno higiensko razstavo na Ljubljanskem velesejmu. Prireditveni plakati so vabili na kulturne, športne, družabne, gospodarske prireditve in dogodke.

Sem sodijo tudi plakati za umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, Narodni galeriji, Kazini in na Ljubljanskem velesejmu. Plakate so delali slikarji, arhitekti in drugi. Večina ohranjenih filmskih plakatov je s konca 20-ih let, izstopajo plakati kina Ljubljanski dvor, ki jih je večinoma oblikoval Peter Kocjančič.

Med prireditvene plakate so uvrščeni še turistični in športni plakati, lepaki Ljubljanskega velesejma. Na lepakih velesejma se pogosto jasno riše mesto Ljubljana s prepoznavnimi elementi - Grad, cerkveni zvoniki, zmaj - in slovenski človek kot organizator, ki skoraj obvezno nastopa v slovenski narodni noši.

Skrb za čistočo je pomembno žensko opravilo Komercialni plakati ponujajo razne dobrine in storitve. Skrb za čistočo je bilo pomembno vsakodnevno žensko opravilo, prav tako preventiva pred nalezljivimi boleznimi. Oblačilni videz sta kazala družbeni položaj. Slednji je dovoljeval nekatere razvade, na primer kajenje, ki je bilo za meščanske dame spodobno, za ženske nižjih slojev pa je bilo nemoralno, sta zapisala kustosa razstave.

Od 12. do 16. marca bodo imeli študenti prost vstop v MGLC. Pripravili bodo tri javna vodstva ob nedeljah opoldne. Prvi konec tedna bo delavnica plakatov. Razstavo sta omogočila ministrstvo za kulturo in mesto Ljubljana.